Oznanila št. 20, 19. september 2010, leto XXXVI

19. 9. – 25. navadna nedelja: Am 8, 4 – 7 / Ps 113 / 1 Tim 2, 2 – 8 / Lk 16, 1 – 13
26. 9. – 26. - Slomškova nedelja: Am 6, 4 – 7 / Ps 146 / 1 Tim 6, 11 – 16 / Lk 16, 19 – 31
3. 10. – 27. navadna nedelja Hab 1, 2 – 3; 2, 2 – 4 / Ps 95 / 2 Tim 1, 6 – 14 / Lk 17, 5 – 10

19. 9. - 25. navadna nedelja - Za nebeško kraljestvo se je treba potruditi

Nato je govoril svojim učencem: »Živel je neki bogataš, ki je imel oskrbnika in tega so mu zatožili, da zapravlja njegovo premoženje. Poklical ga je in mu rekel: ›Kaj slišim o tebi? Podaj obračun o svojem oskrbovanju, kajti ne boš več mogel biti moj oskrb­nik.‹ Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi: ›Kaj naj storim, ker mi gospodar jemlje oskrbni­­štvo? Kopáti ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje sprejeli v svoje hiše, ko me bo gospodar odstavil od oskrbništva.‹ Poklical je dolžnike svojega gospodarja, vsakega posebej. In rekel je prvemu: ›Koliko si dolžan mojemu gospodarju?‹ Ta je rekel: ›Sto čebrov olja.‹ On pa mu je dejal: ›Vzemi svojo zadolžnico, brž sédi in zapiši: petdeset.‹ Spet drugemu je rekel: ›Koliko pa si ti dolžan?‹ Rekel mu je: ›Sto kadi žita.‹ Dejal mu je: ›Vzemi zadolžnico in zapiši: osemdeset.‹ In gospodar je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je preudarno ravnal, kajti sinovi tega veka so do svojega rodu preudarnejši kakor sinovi luči. Jaz pa vam pravim: Naredite si prijatelje s krivičnim mamonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade. Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v veli­kem. Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s krivičnim mamonom, kdo vam bo zaupal, kar je resnično? In če niste bili zvesti pri tujem, kdo vam bo dal, kar je vaše? Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.« (Lk 16, 1- 13).

V našem trenutku je odlomek enkraten. To, kar Jezus da za primerjavo, je danes postalo vsakdanje pravilo. Goljufa se na toliko mestih in ravneh, da je kriza, ki nas pesti za marsikoga resnično nevzdržna. Jezus je hotel samo ponazoriti, kako se je treba potruditi na področju vere. Nikakor pa ni priporočil goljufije. Saj je na mnogih drugih področjih toliko krat poudarjena zvestoba in poštenje v službi.

Večkrat se sprašujem, kako ne morete razumeti, da je treba tudi za dušo in nebesa poskrbeti – v bistvo še bolj, kot za drva za zimo, ali pokojnino za stare dni. Oboje našteto je še kako potrebno, vendar bosta zima in pokojnina minila. Po smrti pa je srečna, ali nesrečna večnost, ki ne bo nikoli minila …

26. 9. – 28 navadna nedelja – povabilo k ponižnosti

»Živel je bogataš. Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na dan sijajno gostil. Pri njegovih vratih pa je ležal revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno ran po telesu. Rad bi se najedel tega, kar je padalo z bogataševe mize, in celo psi so prihajali in lizali njegove rane. Revež je umrl, in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogataš je umrl in bil pokopan. In ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč videl Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu.‹ Abraham mu je rekel: ›Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro, Lazar pa prav tako húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne da priti k nam.‹ Nato mu je bogataš rekel: ›Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta. Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj mučenja! Abraham mu je dejal: ›Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‹ Ta pa mu je odvrnil: ›Ne, oče Abraham, toda če pojde kdo od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili.‹ On pa mu je dejal: ›Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.‹« (Lk 16, 19 – 31).

Zopet lahko nadaljujemo misli iz prejšnje strani oziroma od prejšnje nedelje. Bogastvo se lahko kaj hitro sprevrže v revščino že na tem svetu. Še bolj nevarno pa je lahko nevarno za srečno večnost. To nikakor ne pomeni, da je vsako bogastvo in premoženje že v bistvu nekaj slabega. Saj brez materialnih dobrin ne moremo kaj dosti storiti. Tukaj gre za odnos do premoženja. Že način, kako smo prišli do njega. Prejšnjo nedeljo smo brali, kako je krivični oskrbnik z ponarejanjem listin pridobil prijatelje. Danes pa , kako je bogatin bil brezobziren. Bolan revež je pri njegovih nogah preživljal svojo bedo v družbi in ob negi psov. Bogati se za to ni zmenil. Iz pekla pa je klical Abrahama, naj mu Lazar ohladi jezik.

Dragi bratje in sestre, nikar ne dovolimo, da bi nas doletela podobna usoda, ko imamo v letu dobrodelnosti in solidarnosti toliko prilik. Ko to pišem, radio poroča o poplavah pri nas. Gotovo bo tu potrebno marsikaj popraviti in nadomestiti. Sosed sosedu in bližnji bližnjemu. Ne ostanimo zakrknjeni in trdosrčni.

Zgodba ima še globlji nauk. Bogatina skrbi usoda ostalih bratov, ki še živijo podobno njemu. 'Naj jih gre Lazar posvariti'. Abraham mu omenja Sveto pismo. Naj ga upoštevajo. Bogatin pa pravi, da mora kdo od mrtvih vstati. Abraham zaključi: ›Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.‹ (Lk 16, 31). Tu je problem. Kdaj je že Jezus vstal od mrtvih in kaj vse je Cerkev dobrega storila na tem svetu pa kljub temu še vedno toliko bogatinov brez obzirno uživa v svojim izobilju. Na drugi strani pa milijarde revežev trka na trdosrčna srca, ki se tako redko odtajata.

Te dni sem slišal zelo zanimivo don Perinovo krilatico, ki potrjuje prejšnjo misel. »Komuna živi od obljub bogatih in darov ubogih«. Tokrat ne gre za reveže, ki nič nimajo, so pa duhovno bogati, ampak za bogatine, ki pa so duhovno mrtvi in se pogrezajo v peklensko dolino. Za njih gre. Z njimi moramo biti solidarni in jim pomagati spoznati njih kritični položaj. Lahko Vam zatrdim, da gre za zelo kompleksno in tragično zadevo.

Naš najbolj znani misijonar g. Pedro Opeka je na evharističnem kongresu tako iskrivo in roteče govoril o svoji dejavnosti, kako na smetiščih rastejo nove vasi in naselja, kako iz najbolj ubogih zavrženih ljudi nastajajo normalni ljudje. Ne moremo reči, da tega ne vemo oziroma, da se nas ne tiče. Še kako se nas tiče. Leto solidarnosti ne pusti ob strani nikogar. Ne reveže ne bogatina. Naša naloga je, da se obveščamo in osveščamo.

Kako pridobiti tistega, ki ima, da bi delil s tistim, ki nima? Oboji smo si en drugemu teko zelo potrebni. Stopiti je treba skupaj. Bogati naj pomaga revežu preživeti ta svet, revni pa naj pomaga bogatemu preživeti smrt in priti v nebesa.

Pričelo se je leto solidarnosti in dobrodelnosti - Celoletna dekanijska akcija

V LETU SOLIDARNOSTI IN DOBRODELNOSTI ZBIRA DEKANIJA ČRNOMELJ ZA SKUPNOST TAV V STEREM TRGU OB KOLPI

»Nosite bremena drug drugemu.« (Gal 6, 2)

Zakaj župnik ne poskrbi, da bi naročene sv. maše opravil ob dogovorjenem roku?

To vprašanje je bilo postavljeno na zadnji seji Ž P S.

Vem, da je vsakemu hudo, če je nekaj planiral pa ni bilo tako, kot je bilo dogovorjeno. Kljub temu moramo priznati, da se le večina naročenih sv. maš opravi v doglednem roku. Vsako leto pa se res zgodi, da se mi kakšna izmuzne, oziroma pride do datuma, ko bi moral opraviti več hkrati. Lahko mi verjamete, da se resnično trudim, da bi bilo vse o pravem času. Tudi na razpolago sem vsakemu, ko me sreča, če le imam minuto časa. Ravno tako me lahko pokličete po mobiju in opozorite na četrtek predno pišem nova oznanila. Če pa se le kakšna izgubi, da je ne prepišem v intencijsko knjigo, verjemite, da jo ob priliki kljub temu opravim seveda sam kot tisto ki se je izgubila. To je naša moralna dolžnost, da vsako naročeno sv. mašo opravimo. Tako sem tudi na minulih duhovnih vajah trikrat maševal po teh namenih, če se je kakšna kje zataknila ali izmuznila. Pa brez zamere.

Spored sv. maš in bogoslužja

SEJA ž p s IN ž Karitas 10. 9. po sv maši: Pričeli smo leto solidarnosti in dobrodelnosti. O tem se je potrebno konkretno pogovoriti in marsikaj dogovoriti. Zato pridite vsi, ki ste izvoljeni v ŽPS in člani naše Karitas.

Kako bo z veroukom?
Za zdaj je dogovorjeno, da bo verouk v ponedeljek:

• 1., 2. in 3. razred pred ura
• 4. 5. in 6. razred 6. ura
• 7. 8. in 9. razred 7. ura

26. 9. ob 11.00 Odprtje prenovljenega trga: Aktualni župan Andrej Fabjan in kandidat še za naprej, me je ravno pred sklepom redakcije obvestil, da bo v nedeljo 26. 9. po sv. maši okrog 11 h otvoritev prenovljenega trga in dovoznih poti. Prepričan sem, da smo vsi lahko zadovoljni ter ponosni na tako lepo prenovljenim osrednjem trgom naše župnije.

Kako bo z veroukom?
Za zdaj je dogovorjeno, da bo verouk v ponedeljek 1.2. in 3. razred pred ura, 4. 5. in 6. razred 6. ura, 7., 8. in 9. razred 7. ura, v Knežji Lipi bo vsakič, ko je sv. maša v Spodnjem Logu ob 7.30 do 8.15.
Pričeli bomo v ponedeljek 13. 9. zjutraj. Zelo lepo bi bilo, da bi otrokom v nižjih razredih naročili mavrico. Celoletne naročnina 29 €. V dekaniji je sklenjeno, da starši prispevajo za stroške verouka 20 €. Učbenike lahko otroci zamenjajo staro za staro

26. 9. Slomškova in katehetska nedelja:
Upam, da bomo verouk res pričeli z vsemi skupinami ta teden . na Slomškovo nedeljo je prev primeren trenutek za resen pogovor z vsemi starši in botri. Zato ste iskreno vabljeni, da v skupni maši in po maši z kratkim pogovorom ter dogovorom v zvezi z veroukom ter vzgojo na sploh.

25. 9. ob 19.00 Dobrodelni koncert v Črnomlju: Športna dvorana OŠ Mirana J.
Župnijska karitas Črnomelj zopet organizira dobrodelni koncert za zbiranje sredstev za različne dobrodelne dejavnosti. Med drugimi tudi za našo skupnost Tav. Iz teh razlogov koncert toplo priporočamo, da se ga udeležite in z vstopnico podprete plemenito delovanje najstarejše Ž K v naši dekaniji. Stopnica je 10 €. V župnišču.

V septembru skrbijo za cvetje v farni cerkvi Sodevci.