Št. 2, 10. januar 2010, leto XXXVI

10. 1. – Jezusov krst: Iz 42, 1 – 7 / Ps 28 / Apd 10, 34 – 38 / Lk 3, 15 – 16. 21 – 22
17.1. – 2. navadna nedelja: Iz 62, 1 – 5 / Ps 96 / 1 Kor 12, 4 – 11 / Mt 19, 16 – 26
24.1. – 3. navadna nedelja Neh 8, 2 – 10 / Ps 19 / 1 Kor 12, 12 – 30 / Lk 1, 1 – 4; 14 – 21

10. 1 – JEZUSOV KRST

Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija, je Janez vsem odgovoril: »Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal;
on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju. (Lk 3, 15 – 16).

Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba:
»Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Lk 3, 21 – 22).

Z Jezusovim krstom zapuščamo božično idiliko in se prestavimo 30 let pozneje ob Jordan v gručo ljudi, ki se je zbrala, da bi prisluhnila zadnjemu od prerokov stare zaveze. Janez Krstnik pridiga konkretno in odločno. To ni diplomat, ki bi znal vsako misel tako zaviti, da ne bi na njega osebno kaj slabega doletelo. To je prerok, ki mora pokazati Odrešenika.

Sredi te preroške vneme pride tudi sam Jezus in stopi v vodo. Čeprav bi se Janez rad postavil v položaj krščenca, mora on krstiti njega, ki ni krsta potreben. Nagrada je takojšnja. Vidi Svetega Duha in sliši očetov glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Lk 3, 22b).

Dragi verniki in vsi ljudje dobre volje. Smo sredi zime in misijona. Ali ni to pravi trenutek, da prisluhnemo Janezu, ki drugi dan vidi Jezusa in zakriči prisotnim: »Glej, Božje Jagnje!« Pred obhajilom dodamo. »ki dojemlje grehe sveta!«

Dragi moji ljubi bratje in sestre v Kristusu, zagotavljam Vam, da ni boljše odločitve, kot sta jo naredila Janezova učenca poznejša apostola Andrej in Janez in šla za Jezusom. Tudi mi stopimo na pot konkretne vere in obrodimo vreden sad spreobrnjenja. Samo zato gre v misijonu.

17.1. – 2. navadna nedelja

Nekdo je stopil k njemu in rekel: »Učitelj, kaj naj dobrega storim, da prejmem večno življenje?« Dejal mu je: »Kaj me sprašuješ o dobrem? Samo eden je dober. Če pa hočeš priti v življenje, se dŕži zapovedi!« »Katerih?« mu je rekel. Jezus je dejal: »Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Spoštuj očeta in mater! in Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Mladenič mu je rekel: »Vse to sem izpolnjeval; dodajajo od svoje mladosti; kaj mi še manjka?« Jezus mu je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« Ko je mladenič slišal to besedo, je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.
Jezus pa je rekel svojim učencem: »Resnično, povem vam: Bogataš bo težko prišel v nebeško kraljestvo. In spet vam povem: Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« Ko so učenci to slišali, so zelo strmeli in govorili: »Kdo se torej more rešiti?« Jezus pa se je ozrl vanje in jim rekel: »Pri ljudeh to ni mogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.« (Mt 19, 16 – 26).

Ta odlomek je na vrsti, ker danes goduje sv. Anton. Njega je poslušanje prav tega odlomka popolnoma razorožilo in prestavilo iz lahkotnega življenja mladega bogataša v puščavo. Podobno se je zgodilo s sv. Frančiškom Asiškim. Danes je bilo prebrano nam. Jezus iskreno želi, da bi te besede imele na nas podoben učinek, namreč, da bi tudi mi preusmerili svoje skrbi. Še kako nas skrbi, kako bomo preživeli gospodarsko krizo. Malo koga pa skrbi moralna in družbena kriza, ki sta pravi vzrok za gospodarsko krizo, ki jo konkretno čutimo že na vsakem koraku.

Preusmerimo svojo skrb na to, kako bomo preživeli smrt in za gotovo prišli v nebesa. To nam mora biti največja skrb. Malo kdo more reči z bogatim mladeničem, da spoštuje prav vse zapovedi od rojstva. Kje neki. Na veliko jih kršimo po dolgem in po čez. Zato prisluhnimo zvončki sv. Antona, ki nas iz pustinje opozarja na

Statistika za leto 2009

Krsti 9, prvo obhajilo 7, birma 15, poroka 3, pogrebi 10.
Pri nedeljski sv. maši se nas skupno zbere od 70 do 115.
Obhajil se razdeli okrog 7000. Na domu obhajam 20 – 30 ostarelih in bolnih.

S puščico in ofri se je zbralo 18806 €, bera 3550 in grobi 5960 kar znese 28316, recimo vse skupaj okrog 30.000 €.

Če bi prišteli še les i opravljeno delo, bi številke krepko presegale sto tisoč €. Mislim, da smo veliko naredili in kar dobro gospodarili. Hvala vsem, ki ste kaj dali!

Najlepši del statistike je Gregorjev blagoslov 27.12. 2009

Naj bolj žalostni del statistike pa je, da sem 2.1.2010 moral ugasniti večno luč ob tabernaklju v Čepljah. Število nedeljnikov se ja tako znižalo, da enostavno ni več pogojev za redno nedeljsko sv. mašo. Ker je v delavnik še manj obiska pač ne morem hoditi redno. Če je v cerkvi najsvetejše, mora biti sv. maša minimalno na 14. dni. Žal v Čepljah trenutno ni pogojev.
Po pravici povem, da mi je bilo zelo hudo, ko sem moral Jezusa odnesti v našo kapelo.

Misijonska stran:

Glede misijona lahko rečem, da so v decembru hodili fantje po dekaniji in vernike opozarjali na nevarnosti, ki so jim izpostavljeni mladi ljudje glede mamil in alkohola. Aktivnosti se bodo nadaljevalo tudi v bodoče. V mesecu Januarju je na vrsti pastorala Ločenih, civilno poročenih in parov v izvenzakonskih gospodinjstvih. Upam, da se bomo mogli dogovoriti z patrom Viljemom Lovše za obisk pri nas.

Tisti, ki smo nekako bližje župniji in aktivni verniki ugotavljamo, da se ne vidi kakšen resen premik na bolje. To nas priganja k še bolj goreči molitvi za uspeh misijona in poglobitve vere. Torej molimo in zaupajmo!

Le eno je potrebno!

Spored sv. maš in bogoslužja

Antonovo Žegnanje: Letos je god Sv. Antona ravno na nedeljo, kar je še večji razlog, da se nas čim več zbere. Seveda vabljeni tudi, da prinesete kaj konkretnega za tradicionalno licitacijo po sv. maši.

Opozarjam, Pda je vsako drugo nedeljo sv maša ob 8.00 v kapeli. Vabljeni predvsem starejši in tisti, ki težko prenašate mraz.

18. 1. pričetek molitvene osmine za edinost kristjanov: Vedno moramo moliti za mir in edinost med narodi, še posebej med kristjani. Vsako leto pa smo kristjani še posebej lepo povabljeni, da v molitveni osmini od 18. – 25. januarja še bolj goreče molimo za krščansko edinost. Kaj pomeni naša razdeljenost smo doživeli v naši skupnosti ravno na tri kralje, ko sta se dva naša fanta na slovesni praznik postila. Sta namreč pravoslavne vere, ki obhaja božič 7.1. To je bilo res nekoliko nenavadno. Iz solidarnosti smo drugi dan vsi praznovali, kar res ni bilo težko, vendar se nekako nenavadno počutiš. To pišem samo kot konkreten primer, da bi lažje uvideli res veliko potrebo po našim zbližanju in tesni povezavi. Azijski narodi se hitro modernizirajo in samo vprašanje časa je, ko nas bodo preplavili zlasti našo postarano Evropo. Nimam prav nič proti nikomur, vendar skupaj bomo gotovo lažje vztrajali v svoji krščanski veri in kulturi, kakor, da imamo vedno na misli razhajanja v naši precej davni zgodovini.

15.1. ob 17.00 Seja Ž P S in Ž K: Lepo vabljeni, da malo pokramljamo o minulem letu in pogledamo naprej, ker bodo čez en mesec redne volitve v novi Ž P S.

V januarju bomo poskrbeli za farno cerkev sami.