Št. 3, 24. januar 2010, leto XXXVI

24. 1. – 3. navadna nedelja: Neh 8, 2 – 10 / Ps 19 / 1 Kor 12, 12 – 30 / Lk 1, 1 – 4; 14 – 21
31. 1. – 4. navadna nedelja: Jer 1, 4-5.17-19 / Ps 71 / 1 Kor 12, 31-13,13 / Lk 4, 21 – 30
2. 2. – SVEČNICA: Mal 3, 1 – 4 / Ps 24 / Lk 2, 22 – 40
7. 2. – 5. navadna nedelja: IZ 6, 1 – 8 / Ps 138 / 1 Kor 15, 1 – 11 / Lk 5, 1 – 11

24. 1. – 3. navadna nedelja

Jezus se je v môči Duha vrnil v Galilejo in glas o njem se je razširil po vsej okolici.
Učil je po njihovih shodnicah in vsi so ga slavili.
Prišel je v Nazaret, kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi šel v shodnico.
Vstal je, da bi bral, in podali so mu zvitek preroka Izaija.
Odvil je zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano:
Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil,
da prinesem blagovest ubogim.
Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid,
da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.
Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.«(Lk 4, 14 – 21).

Dogodek v nazareški shodnici je nekaj izjemnega. Pri krstu v Jordanu sta prerok Janez in Oče pričala za Jezusovo božanstvo. Tokrat pa Jezus sam prebere Izaijevo prerokbo in jasno zagotovi, da se je ta trenutek izpolnila. Poslušalce je zadeva razveselila, vendar tudi razdelila. Tudi v Nazaretu je bilo precej takih, ki mu niso bili naklonjeni. Tako je tudi danes. Nekoga Božja Beseda navduši, drugega zopet privede do 'resnega razmisleka', da podvomi.

Tako pač je. Tako smo ustvarjeni – svobodni, da lahko celo Božjo Besedo odklonimo. Mi verniki, ki se resnično trudimo, da bi Božjo Besedo čim bolj privzeli za življenjsko vodilo. Mi spadamo med tiste, ki so doživeli največje presenečenje, namreč, da je ta verjetno nekoliko le poseben sokrajan v resnici največji posebnež na svetu, ki mu ni niti nikoli ni bilo para. On je BOG in ČLOVEK. To je bilo nekaj najlepšega za odprte Nazarečane.

Še sedaj je Nazaret eno najbolj mirnih mest v nemirnem Izraelu. Ta Duh Gospodov je ostal v tem kraju tudi, ko je njihov Jezus odšel. Da bi se saj razširil tudi na ostale kraje! Čim prej, tem bolje.

31. 1. 4. – navadna nedelja

In začel jim je govoriti: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« Vsi so zanj pričevali, čudili so se besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust, in govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« On pa jim je rekel: »Seveda mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sebe.‹ Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnáum, stôri tudi tukaj v domačem kraju.« In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v doma¬čem kraju. Resnico vam govorim: Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lako¬ta v vsej deželi, toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Sirec Naamá¬na.« Ko so to slišali, so vsi v shodnici pobesneli. Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje. (Lk 4, 21 – 30).

Kakor se nadaljuje Evangelij, lahko nadaljujem tudi z komentarjem. Res se je večina navzočih razveselila in bila vsa iz sebe, saj kaj takega res niso mogli pričakovati niti najbolj zagnani, namreč, da bi njihov sosed Jezus bil prav tisti, ki ga napovedujejo vsi preroki. Šlo je v resnici za nekaj izjemnega.

Žal pa je bila navzoča tudi skupina dvomljivcev, ki so se imeli za samozadostne v svoji 'trdni veri'. Takim Mesija enostavno ni potreben. Oni sami najbolje vedo, kako in kaj je treba storiti. V resnici jim gre za to, da ne bi treba – da ni treba nič storiti. Tu je problem v zgodovini človeštva v zgodovini odrešenja.

Jezus ne pušča nikogar na miru. Vsak, ki Jezusa sreča in vsaj malo spozna, mora nekaj ukreniti. Mora iti za njim, ali se uvrsti med tiste stalne nergače, ki budno pazijo na Jezusa. Vse obračajo tako, da jim ni treba nič drugega, kot iskati napako na njem in na nas vernikih. Več napak najdejo, lepše jim je pri srcu, ker si tako pomirjajo vest. Na Jezusu se napake pač ne da najti, na nas verujočih pa je žal vedno kaj narobe. Zato se stalno trudimo svojo vero usklajevati z Evangelijem.

Nekaj odmevov na sejo ŽPS in Ž K

Prva letošnja seja je bila zopet slabo obiskana.

Predvsem smo se seznanili z minulim delom. Malo sem tudi razložil puste števil¬ke statistike, ki so pač odraz našega stanja in dogajanja. Govora je bilo tudi o misijo¬nu, ki vsaj navzven ne pokaže nekega pravega ognja. V postnem času bomo posku¬sili organizirati bolj aktiven vikend 13. in 14. marec. 13. 3. bo dan celodnev¬nega češčenja. V letu evharistije je kar primerno, da ta dan preživimo čim bolj aktivno.

14.2. bodo volitve v novi Ž P S. Navzoči smo bili mnenja, da so naše volitve problematične. Izvoljenih je bilo že toliko članov, ki se nikoli niso odzvali in prišli na nobeno sejo. Nekaj jih je prišlo par krat, potem pa nič več. Pravilo je, da član, ki trikrat neopravičeno ne pride na sejo, zgubi – zapravi svoj mandat. Zato bomo pridobili nekaj članov in jih potem v Oznanilih napisali, ki jih boste potem lahko javno potrdili po nedeljski sv. maši 14. 2.

Biti član ŽPS je velika čast in hkrati odgovornost do bližnjega. Takoj napišem povabilo. Vsak odrasel župljan lahko predlaga svojega kandidata in do 4. 2. sporoči župniku. Seveda se naj z kandidatom prej pogovori in dobi zagotovilo, da hoče aktivno sodelovati v Ž P S.

Župnijska Karitas je kar dejavna, zlasti ob skupnosti Tav. Tu se dogaja ogromno drobnih stvari, kar nekaj jih je tudi velikih. Velika je stavba, ki je zrasla, sedaj pa jo je treba dokončati. Veliki so tudi fantje, ki počasi rastejo v nove ljudi.

Vabimo vse člane, ki ste se pogumno vključili, da svoje plemenito delo redno opravljate. Vabimo tudi ostale, ki še niste člani, da se nam približate in pridružite.

Misijonska stran:

O misijon je že nekaj krat omenjen, kljub temu se pomu¬dimo pri zadevi še čisto konkretno. Sedaj po zimi v župniji niso predvidene neke konkretne skupne dejavnosti. To pa ne pomeni, da smo glede misijona lahko brez skrbi. Za misijon je potrebno aktivno moliti. Tisti Očenaš pred sv. mašo je tako malo, ki mu mora vsak resen kristjan še veliko dodati. V dolgih nočeh brez spanja bi verjetno zmogli kako desetko za spreobrnjenje naših hladnih kristjanov.

Upam, da se še spominjate misijonske akcije. Radi bi kupili pravi terenski avto našemu slovenskemu misijonarju na Madagaskarju. Do sedaj je bilo zelo malo odziva. Evro na evro pa nekaj nanese. Mislimo na to in zbirajmo.

Le eno je potrebno!

Potres Haiti: Slovenska Karitas nam je poslala položnice za pomoč Haitiju. Vzemite in posredujte svojo pomoč! Hvala!

Kako bo z nadaljevanjem gradnje?

Našo stavbo smo spravili pod streho. Sedaj nas čaka napeljava instalacij ter notranja dela. Ker smo v kraju ki je spomeniško zaščiten, moramo stavbo zunaj vso opažiti z deskami, da bo podobna ostalim skednjem v drugi vrsti od ceste. Za to rabimo približno 50 m3 okroglega lesa. Ravno tako bo potrebno precej notranje opreme, okna, vrata, mize klopi, podi in stropi… tudi to bo večina iz jelovine. Lepo prosim, da bi vsak, kdor ima kaj daroval, kot za Antona po eno smreko, agrarne skupnosti pa še kaj več. Dober čas za sečnjo je od 30. 1. do 13. 2. in 1. 3. do 14. 3. Takrat je star mesec – luna, da ni les črviv.

Spored sv. maš in bogoslužja

Antonovo Žegnanje: Pri Antonu se je zbralo bolj malo romarjev, kljub temu je bilo žegnanje kar lepo in domače. Tudi licitacija je potekla hitro in kar uspešno. Hvala lepa vsem udeležencem in tistim, ki so želeli priti pa niso uspeli.

2. 2. SVEČNICA: po starodavni navadi na svečnico si blagoslovimo sveče za cerkveno in domačo rabo. Letos smo jih naredili sami iz voska, ki nam ostaja ob reciklaži sveč iz pokopališča. Lepo vabljeni k blagoslovu v Trg ali Zg. Sveče si lahko tudi vzamete za domov v samo postrežbi in darujte po svoji presoji za Tav.

Pokopališčne sveče je treba od 1. 1. 2010 strogo ločevati od ostalih smeti! Ta zakon je že davno sprejet pa ni bil izvajan. Mi smo ga že dve leti uresničili in sami sveče ločevali. Kako bo v bodoče, bo povedal koncesionar. Prav gotovo pa obrabljenih ne mečite v navadne smetnjake.
Sveče si lahko zopet nabavite tudi v župnišču po simbolični ceni en € +, ker smo jih veliko ponovno nalili. Prav bi bilo, da bi za pokojne več molili in pri svečah varčevali.
Gre za velik ekološki problem. Plastika in parafin – vosek so iz nafte, kar naravi ni prijazno. Zato je dobro da lonček čim večkrat uporabimo in ves vosek res pogori. Deponije so prenatrpane in ekološko nevarne, ker se ob vročini parafin topi in leze v zemljo. Z fanti iz Tav sveče pridno pobiramo in pozimi recikliramo. Tu je kar veliko dela, ki ga ni moč poplačati z nekaj evri za ponovno nalite sveče. Zato je tam pri ceni en € še plus. Pač, vsak lahko še kaj doda. Iskrena hvala!

V februarju skrbijo za krašenje farne cerkve Močile in ob bloka.