Št. 8, 5. april 2009, leto XXXV

5. 4. – cvetna nedelja: Iz 50, 4 – 7 / Ps 22 / Flp 2, 6 – 11 / Mr 14, 1 – 15, 47
9. 4. – veliki četrtek: 2. Mz 12. 1-8.11-14 / Ps 116 / 1 Kor 11, 23-26 / Jn 13, 1 – 5
10. 4. – veliki petek: Iz 52, 13 – 53 / Ps 31 / Heb 4, 14 – 16; 5, 7 – 9 / Jn 18, 1 – 19, 42
11. 4. – velika sobota: 2 Mz 14, 15 – 15, 1 / Ps 2 .Mz 15 / Rim 6, 3 – 11 / Mr 16, 1 – 7
12. 4. – VELIKA NOČ: Apd 10, 34 – 37 / Ps 118 / Kol 3, 1 – 4 / Jn 20, 1 – 9
19. 4. – BELA NEDELJA: Apd 4, 32 – 35 / Ps 118 / 1Jn 5, 1 – 6 / Jn 20, 19 – 31

5. 4. – CVETNA NEDELJA – JEZUS PRIDE V JERUZALEM

Nekateri izmed tistih, ki so tam stali, so jima rekli: »Kaj delata? Zakaj odvezujeta oslička?« Odgovorila sta jim, kakor je rekel Jezus, in so ju pustili. Pripeljala sta k Jezusu oslička, položila nanj svoja plašča in sédel je nanj. Veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa veje, ki so jih odlomili na poljih. Tisti, ki so šli pred njim, in tudi tisti, ki so šli za njim, so vzklikali:
»Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
Blagoslovljeno kraljestvo našega očeta Davida, kraljestvo, ki prihaja!
Hozána na višavah!« (Mr 11, 5 – 10).

Z poročilom o Jezusovem slovesnem vhodu v Jeruzalem pričenjamo VELIKI TEDEN. Na mesto običajne pridige se bere Pasijon – poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti. Pa vendar ostanimo pri slovesnem vhodu v sveto mesto Jeruzalem.

Dejstvo je, da so ga ljudje z navdušenjem sprejeli in pospremili. Razen Jezusa samega ni nihče izmed njih ni slutil, kaj se bo čez nekaj dni zgodilo. Vse skupaj je tako zelo paradoksalno. Apostolom je trikrat omenil, da mora v Jeruzalem, kjer ga bodo zavrgli in izročili v strahovito trpljenje ter smrt. Žal na to niso bili kaj prida pozorni, da je tudi njih presenetila aretacija in bliskoviti dogodki v zvezi s sojenjem trpljenjem in grozno smrtjo ter zasilnem pokopom.

Vse to je opomin k čuječnosti. Kakor ni nihče slutil Jezusovega prehoda, tako tudi mi ne slutimo, kako se nam zanesljivo bliža naš osebni prehod v večnost. Naj nam bo Veliki teden, ki ga pričenjamo spod¬buda, da se uravnamo na te dogodke in svoje srečanje z vstalim Gospodom.

12. 4. – VELIKA NOČ – DAN GOSPODOVEGA VSTAJENJA

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih. (Jn 20, 1 – 9).

Po grozi prejšnjih dni so učenci bili zelo zmedeni, da jih je prazen grob še bolj presenetil. Po toliki bridkosti, še oskrunjen grob in ukradeno Učenikovo telo. Peter in Janez pač ugotovita, da Magdalena ne blede in se vrnila. Magdalena pa je ostala pri grobu in prva srečala vstalega Gospoda.

Ne moremo mimo odprtega množičnega groba v rudniku pri Hudi jami. Gospodov grob je bil zapečaten in zastražen, kljub temu je Jezus vstal že tretji dan. V naši ljubi domovini pa je treba desetletja, da se kaj premakne.

Pustimo žalostne dogodke. Danes je dan vstajenja, danes so naše misli obrnjene v svetlobo v višavo, kjer so zbrani okrog vstalega Gospoda vsi pravični in mrd njimi velika večina tistih, ki so raztreseni po naši domovini v skrbno skritimi grobišči, ki le stežka prihajajo v javnost, še težje v našo zavest, da je treba nekaj za zmeraj spremeniti…

Dragi moji ljubi farani in ljudje dobre volje! Na dan vstajenja Vam iz vsega srca voščim Veselo praznovanje! Oddahnimo si od vsakodnevne more zaradi krize in zaradi žalostne preteklosti. Obrnimo se v prihodnost! Zaživimo za jutrišnji dan! Jezusov pozdrav: »Mir vam bodi!« Naj izpolni vaša pričakovanja! Jože Pavlakovič br. Janez

Veroučna stran: Veliki in velikonočni teden:

Postava je določala, da se mora vsak odrasel Jud udeležiti velikonočnega praznovanja v Jeruzalemu. To so po svojih najboljših močeh izpolnjevali.

Kristjani praznujemo veliko noč doma vsak v svoji župniji. Pri Judih je obvezovalo predvsem odrasle moške. Kristjani smo enakopravni, zato smo k praznovanju povabljeni vsi po svojih zmožnostih. Začne se s cvetno nedeljo pri blagoslovu cvetja in zelenja. Do velikega četrtka popoldne normalno pridno delamo. Zvečer se udeležimo spomina zadnje večerje in molitve v Gecemaniju.

Na veliki petek je strogi post. Ker lačen človek ne more delati, bi si ta dan vzel dopust in ga prebil v samoti. Popoldne pa v cerkvi ob trpečim in umirajočim Gospodu.

Velika sobota je dan priprave na veliko nedeljo. Zvečer bom gotovo prišel s svečo in bedel do slovesne aleluje. Letne obnove krstnih obljub ni za opustiti.

Velika nedelja – vstajenjska procesija to je resnična demonstracija naše vere. Osrednja novica v velikonočnim jutru, da je Jezus premagal vso hudobijo in zlobo, nas ponese od groba skozi trg na svoja mesta v farni cerkvi k slovesni evharistiji. Res je treba veseliti in zahvaliti, da je raj odprt. Potem sledi obilen zajtrk blagoslovljenih jedi. Nato se vrnemo nazaj k dopoldanski sv. maši, kjer se slavje nadaljuje. Popoldne preživimo s svojimi.

Na velikonočni ponedeljek odrinemo v Emavs k sv. Antonu in nato še koga obiskati.

Velikonočno teden je ves praznični do bele nedelje. Mnogi poromajo ta teden tudi kam dalje v Rim, Međugorje… Sedaj, ko itak ni pravega dela, bi morda le kazalo kaj izkoristiti, kajti ko se delo pojavi na bo časa za dopuste, ker se v krizi prilagajamo potrebam delodajalca, da se nekako izvlečemo.

Ne morem si kaj, da ne napišem prebliska, da se naši mladi ljudje šoloobvezni in njih starši nekako zadovoljijo z blagoslovom zelenja na cvetno nedeljo in potem blagoslova jedil. To je najbolj množičen obisk naših faranov, žal pa tu manjkajo moški. Ostalo pa je potem prepuščeno malo bolj rednim nedeljnikom.

Zato vabim veroukarje in njih starše, da se potrudijo in pridejo zares k tridnevju in vse nedelje, da vsaj malo začutijo tisti pravi verski utrip iz katerega so živeli in tudi preživeli naši davni predniki.

Kaj je bilo na Ž P S in Ž Karitas? Žal se je seje udeležilo le nekaj članov, da razen tekočih zadev ni bilo moč kaj dosti dogovarjanja. Večkrat slišim razne kritike, da nič ne poročam. Žal pa tistih, ki jih zanima ni takrat, ko bi rad kaj povedal.

Občni zbor Župnijske Karitas 19. 4. ob 10.00. Pridite stari člani in vsi, ki se želite včlaniti v najstarejšo humanitarno organizacijo na svetu.

Spored sv. maš in bogoslužja

Veliki teden: VELIKI ČETRTEK: sv. maša ob 19.00 spomin na postavitev svete maše in mašništva. Po slavi gredo zvonovi v Rim. Po obhajilu se najsvetejše prenese v ječo ali v božji grob. Nato se razkrijejo drugi oltarji v cerkvi. Potem je še molitev v vrtu Getsemani v božjem grobu.

VELIKI PETEK: to je dan molka in posta. Obredi se pričnejo ob 15.00 s križevem potu. To je ura Jezusove smrti. Potem so obredi velikega petka, ki se obhajajo samo na ta dan: počastitev oltarja, razkrivanje križa, branje pasijona in obhajilo. Potem še prosta molitev v božjem grobu.

VELIKA SOBOTA: dan žalovanja in priprave na veliko noč. Zjutraj blagoslov ognja nato blagoslavljanje jedil po več letnem razporedu:

Ob 20.00 je vigilija, ki se prične z blagoslovom ognja in vnosa ter slavljenja luči. Prinesite sveče za obnovo krstnih obljub in bedenje. Zvonovi zazvonijo ob slavi.

VELIKA NOČ: Ob 7.00 vstajenje – procesija in najbolj slovesna sv. maša v letu. Dober kristjan izkoristi priložnost in se na tako velik dan udeleži še druge sv. maše. Na tako velik praznik je samo po sebi umevno, da svoje darove za potrebe župnije sami prinesete pred oltar kot bolje razumemo v ofer.

V aprilu skrbijo za cvetje v farni cerkvi Močile in bloka.