Št. 10, 3. maj 2009, leto XXXV

3. 5. – 4. velikonočna nedelja: Apd 4, 8 – 12 / Ps 118 / 1 Jn 3, 1 – 2 / Jn 10, 11 – 18
10. 5. – 5. velikonočna nedelja: Apd 9, 26 – 31 / Ps 22 / 1 Jn 3, 18 – 24 / Jn 15, 1 – 8
17. 5. – 6. velikonočna nedelj: Apd 10, 25 – 48 / Ps 98 / 1, Jn 4, 7 – 10 / Jn 15, 9 – 17

3. 5 – 4. velikonočna – nedelja dobrega Pastirja (Svetovni dan molitve za duhovne poklice)

Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Tisti pa, ki je najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.« (Jn 10, 11 – 18).

26. 4. 2009 smo v Dragovanji vasi pokopali kanonika Zdravkota Bahorja. Čez petdeset let je zelo požrtvovalno služil Dobremu pastirju. Hudo mu je bilo, ker je bil edini novomašnik v 160 letni zgodovini Dragatuške župnije. Tudi v Starem trgu že dolgo ni bilo nove maše pa bi je bili tako zelo veseli. Ne smemo se jeziti na Boga, ker ne pokliče tudi pri nas. Bog gotovo trka tudi na srca naših ljudi, ki pa kot kaže, ne slišijo dovolj razločno. Morda pa nimajo dovolj korajže, da bi se odločili za pot, ki nam jo kaže Dobri Pastir. Kakor koli, kristjani smo dolžni moliti za nove duhovne poklice in za svetost že obstoječih.

Prav letošnje šmarnice ob 150 letnici smrti našega zavetnika župnika iz Arsa Janezamarija Vijaneja nam lahko marsikaj razjasnijo. Zelo težko je študiral in potem bil simbol skromnosti, ponižnosti ter goreče molitve. V svoji ponižnosti je dosegel, da je njegova župnija postala središče sveta, dokler se ni vse preselilo v Lurd. Le kako je to dosegel? Večino dneva je prebil v cerkvi v spovednici, na pridižnici in potem ponoči ure in ure na kolenih pred najsvetejšim. V tem ga ni nihče še prekosil. Vsaj malo ga posnemajmo.

10. 5. – velikonočna nedelja – Jezus trta mi mladike

»Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. 3 Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci. (Jn 15, 1 – 8).

Tale prispodoba je resnično radikalna. Vsem je dobro znano, da je mladika – veja zelena in živa samo dokler je preko stebla povezana z koreninami. Ko se ta vez za nekaj časa pretrga, mladika ovene in usahne. Resnično čudovita ponazoritev nujnosti povezave z bistvom. Resen človek bo težko zatajil svoje krščanske korenine. Žal pa velik odstotek po navadi hiti pojasnjevati, da pa vere kaj dosti ne prakticira. Potem je tu skupina, ki sicer zatrjuje: 'Kristus ja, Cerkev pa ne.'. in seveda temu slično. Kakor je tako govorjenje in izražanje svoje vernosti nekako 'primerno sedanjemu času in stanu neke pomembne osebe', je vendarle zelo žalostno, še bolj pa nevarno.

Mladika je rodovitna samo dokler raste na trti, ki predstavlja našega Odrešenika. In kako smo z Njim v resnici povezani? V prvi vrsti po molitvi in zakramenti. Če pa hočemo obroditi še kaj sadu nam bo to uspelo predvsem z dobrimi deli, ki pa jih ni nujno obešati na veliki zvon. Nikar se ne imejmo za 'moderne' na račun zanemarjanja svoje povezave s trto. Glede tega bodimo raje nekoliko bolj 'konzervativni' in sledimo priporočilom Cerkve, ki jasno zagovarja življenje po Božjih in Cerkvenih zapovedih.

Bližamo se evharističnemu kongresu drugo leto in belokranjskemu misijonu, ki bo to jesen. Naravnost povem, da je misijon naravna priprava na evharistični kongres. Molimo, da bi misijon čim bolj uspel in nam osvežil vedenje o svoji veri, ki ni nekaj postranskega. Vera je bistvo našega bivanja, ki daje smisel prav vsemu našemu delovanju. Kako naj obrodimo vreden sad, ki bo štel tudi po telesni smrti? Prepustimo se veseli novici o Jezusovem vstajenju, ki živi med nami v Cerkvi in deluje po zakramentih. Zahrepenimo po Jezusovi bližini v tabernaklju, obhajilu in čaščenju. Ko se naužijemo njegove moči, lahko stopimo do sočloveka v stiski in mu dejavno pomagajmo.

1. 5. – 3 leta skupnosti Tav

Lahko rečem, da so ta tri leta zelo hitro minila, kljub temu, da so se zdeli nekateri dnevi zelo dolgi. Doživeli smo toliko najrazličnejših dogodkov, ki te dvignejo do nebes pa tudi takih, ki te vržejo na kolena. Žal tudi takih, ko z žalostjo gledaš za človekom, ki nemočen odhaja nazaj v temo.

Malo težko pišem, ker se nerad ponašam s svojim delom, kljub temu moram nadaljevati. Skupnost se je v resnici lepo prijela in vživela v naš prostor in vsakdan. Prve mesece sem doživlja kot nekakšno praznovanje. V župnišču nisem bil več sam. Kuhinja se je ogrela in iz nje je zopet zadišalo in v njej završalo. V kapeli se nam vsako jutro pridruži skupina fantov. Ravno tako tudi pri vsakovrstnih opravili okrog župnišča in cerkva. Kolikor je možno kaj postorimo tudi zunaj cerkvenih meja.

Ob dnevnem srečevanju z konkretnimi ljudmi in njihovimi družinami, kjer mrgoli problemov, kjer se bije boj na življenje in smrt, kjer blodnje izpodriva prava vera, kjer se kujejo načrti za prihodnost. Borimo se za vsakega fanta, ki mu drsi na strmi poti, da ne pade v brezno nesmislov in lažnega ugodja. Hkrati polagoma odpiramo oči družinam, da najdejo prav smisel svojega tuzemskega bivanja…

Ja v skupnosti gre za zelo konkretne ljudi in konkretne probleme. Tu se preizkuša naše vera in naše dosedanje teorije o tem in onem. Vsak dan je nekaj novega in vsak dan prinaša blagoslov, čeprav je tolikokrat treba priznati, da nam za zdaj na tem ali onem področju ni povsem uspelo. In ko je hudo, pride vesela novica, da se eden od naših fantov ženi, drugi pestuje otroka in zopet drugi nekaj načrtuje…

Bog bodi zahvaljen za ta tri tako pestra in uspešna leta!

Božič 2007

Marec 2009

April 2009

1. maj 2009

1. maj 2009

Boj proti Cerkvi in veri (1945 – 1961)

Razstava v zavodu Friderika Baraga Smrečnikova 60 Bivši samostan v Šmihelu Novo mesto razstava je odprta od 23. 4. do 30. 5. Ta razstava je bila že v muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Sedaj nam je bližje pa bi bilo škoda če je ne bi videli.

Spored sv. maš in bogoslužja

7. 5. ob 19.00 Pričetek devet dnevnice pred birmo: Pričeli bomo pri naši Zagozdaški Mariji v nebesa vzeti. Je pač njen mesec pa tudi pri vsej zadevi vendar gre za naša nebesa, ki ji bi radi dosegli po uspešnem romanju po zemlji. Devet dni se bomo zbirali vsak dan v drugi cerkvi in peli, molili ter se tudi še česa naučili, da bi zakrament prejeli kar se da pripravljeni.

13. 5. ob 18.00 Spraševanje pred birmo: Spraševanje bo ravno na 92. obletnico prikazanja Device Marije v Fatimi. Birmanci in prvoobhajanci, starši in botri se zberemo 17. 40 v farni cerkvi in v molitvi rožnega venca pričakamo birmovalca generalnega vikarja msgr. Božidarja Metelka. On bo najprej birmance malo preizkusil v znanju nato gotovo kaj povedal starejšim. Med sv. mašo ob 19.00 bo spovedoval. Spoved je zelo potrebna staršem in obvezna za vse botre. Tisti boter, ki morda noče k spovedi, res ni primeren za to službo. Birmanci se o tej zadevi resno pogovorite s svojim botrom, da ne bo potem nepotrebne zadrege, ali zamere.

16. 5. ob 15.00 Slovesnost sv. birme: Birmanci in Botri se zberemo v župnišču Ob 14. 40, da si nadenete pušeljce in dobite še zadnje napotke. Starši in sorodniki počakajte pred cerkvijo v špalirju. Zunaj je dovoljeno slikanje in snemanje. V cerkvi pa počakajte do skupnega fotografiranja po sv. maši. Starši pa se domenite za skupnega snemalca in fotografa, ki ga že nekoliko poznate.

Zelo priporočam šmarnice in molitev za mladino, evharistični kongres in birmance.

V maju skrbi za cvetje v farni cerkvi Deskova vas.