28. 6 – 13. navadna nedelja: Mdr 1, 13 - 24 / Ps 30 / 2 Kor 8, 13 – 15 / Mr 5, 21 – 43
5. 7. – sv. Ciril in Metod: Ezk 34, 11 – 16 / Ps 23 / 1 Tes 1, 2b – 8 / Jn 10 , 11 – 16
12. 7. – 15. navadna nedelja: Am 7, 12 – 15 / Ps 85 / Ef 1, 3 – 14 / Mr 6, 7 – 13

28. 6. – 13. navadna nedelja

Ko se je Jezus prepeljal s čolnom spet na drugo stran, se je zbrala pri njem velika množica. Bil je pri jezeru. Tedaj je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jaír po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam in ga zelo prosil, rekoč: »Z mojo hčerko je zelo hudo. Pridi in položi roke nanjo, da ozdravi in ostane pri življenju!« In odšel je z njim.(Mr 5, 21 – 24).

Zaradi moje naglice in površnosti, sem o tem dogodku pisal že v prejšnjih Oznanilih, ker sem eno nedeljo preskočil. Tako sedaj lahko nadaljujemo razmislek o naši veri. Predstojnik shodnice Jair je imel vero in zaupanje v Jezusa. Ravno tako je svojo hčerko močno ljubil in želel, da ostane pri življenju. Jezus je razumel njegov položaj ter šel z njim. Vendar ga je krvotočna žena toliko zadržala, da je k Jairju 'zamudil'. Če se ne motim so take žene imeli za ne čiste, ona pa se ga je 'drznila skrivaj dotakniti', kar izkazuje njeno veliko vero in zaupanje ...

Čeprav je žena v dvanajstih letih potrošila vse imetje, Jairjeva hči pa je celo umrla, se je nazadnje vse prav lepo izteklo. Žena je ozdravela in talita - deklica je bila obujena. Kako lepo izhodišče za razmislek o naši razmajani veri in skopnelim zaupanjem.

Kako se naj mi dokopljemo do tiste močne vere, ki prestavlja gore in upanja, ki je utrdilo tolike mučence ter pričevalce, da so zastavili prav vse in vztrajali v pravi veri? Kako naj prosimo Jezusa, naj pride k nam in ozdravi našo mladino, da ohrani življenje? Kje naj najdemo toliko upanja, da bo po tej krizi vrednot nastopila nova pomlad? In še nešteto vprašanj, ki jih ne zmoremo sproti reševati.

Pred nami sta dva pomembna dogodka. Misijon in evharistični kongres. Najprej belokranjski pol letni misijon. Kako lepa priprava in kako lep zaključek s slovenskim kongresom. Sedaj še za oboje pridno molimo. V jeseni pa zastavimo vse svoje moči in se poglobimo v svojo vero. Jezusa, Cerkev in potrebe bližnjega hočemo čim bolj spoznati in poživiti VERO, UPANJE TER LJUBEZEN. To troje.

5. 7. – 14. navadna nedelja – sv. CIRIL IN METOD

Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Tisti pa, ki je najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. (Jn 10, 11- 16).

Slovesni praznik slovenskih apostolov in zavetnikov Evrope ter naše nadškofije pada letos ravno na nedeljo novih maš. Če malo pokukamo na prvo stran in še pomislimo, kako je z našo vero, upanjem ter ljubeznijo, lahko ob liku slovanskih apostolov sv. bratov Cirila in Metoda, hitro ugotovimo svojo skromnost. Tudi onadva sta bila skromna in ponižna, vendar vztrajna – delovna – odločna ter dosledna. Vse svoje moči in darove sta vložila v napredek slovanskih narodov v takratni Panoniji.

Najprej sta nam prevedla Sveto pismo in liturgične knjige na jezik naših prednikov in vero oznanila v domačem jeziku. Hkrati s tem sta poskrbela za rast naše omike. Ravno tako sta poskrbela za duhovne poklice, samo knez Kocelj jima je dal 50 bogoslovcev, ki so ju spremljali v dolgo in naporno pot v Rim. Tam jih je papež slovesno sprejel. Slovanske knjige je položil na oltar Marije Snežne in Metoda posvetil v nadškofa Panonije s sedežem v Sirmiumu (sedaj Sremska Mitrovica). Sv. Ciril je v Rimu umrl in je pokopan v cerkvi sv. Klimanta – Klemena 3. papeža, čigar relikvije sta ravno ona dva prinesla iz daljnega polotoka Krima v Črnem morju, kjer je izgnan v rudnik pretrpel mučeništvo.

Sv. brata Ciril in Metod sta resnično uresničila idejo Dobrega pastirja in z življenjem po tej ideji opravičila naziv slovanskih apostolov. Na nas pa je, da ju posnemamo in po najboljših močeh uresničujemo njuno življenjsko držo. Vse za večjo čast in slavo božjo ter za napredek vseh narodov zlasti Slovanov, ki so se ravnokar prebujali in organizirali po krščanski verskih normah.

Spored sv. maš in bogoslužja

P 29. 6.
20.00
Trg † oče in sin Peter Mavrin G. Podgora
T 30. 6.
20.00
Pr † Edo Mihelič obl.
S 1. 7.
20.00
Zg † Peter obl. in Ana Rauh Zagozdac
Č 2. 7.
7.00
Trg za duhovnike in duhovne poklice
P 3. 7.
20.00
Trg † rajni in družine Majerle Dol 7
S 4. 7.
16.00
20.00
Trg poročna za srečen zakon
Rd za farane in dobrotnike
N 5. 7.
S L Petrovo žegnanje
8.30
10.00
12.00
Čeplje † Mirče obl. in Marija Hrovatin
Trg † Jože in Katarina Majerle obl. Dol 1
S L † Anton in Frančiška Makše
P 6. 7.
20.00
Pr v zahvalo Dol
T 7. 7.
20.00
Zg † Peter in starši Frice G. Podgora
S 8. 7.
20.00
Pr v zahvalo za oba poroda
Č 9. 7.
7.00
Trg † rajni starši Bukovec D. Podgora
P 10. 7.
20.00
Trg † Jurij Šuster 2.obl.
S 11. 7.
20.00
Rd † Julijana Butina obl.
N 12. 7.
8.30
10.00
S L za farane in dobrotnike
Trg † Ana Šterk obl. Babičeva

LETO DUHOVNIŠTVA: Papež Benedikt XVI. je ob 150 letnici smrti sv. Janeza Marija Vijaneja razglasil svetovno leto duhovništva, ki se je pričelo na slovesni praznik Jezusovega Srca 19. 6. Papeževa želja je predvsem v tem, da bi se mi duhovniki zavedli ne slutenih priložnosti in tudi odgovornosti v duhovni službi. Naš Gospod Jezus. K. nas je izvolil in poklical naj mu sledimo. Žal mnogi v težavah omagujejo in spričo vse večjih obveznosti.

Čeplje – nedeljske sv. ob 8. 30: na željo obiskovalcev bodo nedeljske maše ob 8. 30 namesto ob 11. 30. lepo prosim, da to upoštevate in radi pridite k sv. maši.

Kako in kam na dopust: letos tudi nam verjetno primanjkuje denarja, zato je dobro še natančneje načrtovati dneve, ki so nam potrebni za oddih telesa, duše in duha. Morda ne bo odveč, če opozorim na razna tradicionalna romanja in žegnanja. Ravno tako so dobrodošle duhovne vaje pa tudi seminar Jemca Manjakala na Kureščku ...

Birmanski odmevi: Ob zaključkom šolskega leta sta me obiskala mama in sin letošnji birmanec in mi se še enkrat zahvalila za vso skrb ob devet letnem verouku. Seboj sta prinesla tudi napisane odmeve na letošnjo birmo od večine birmancev. Zelo zanimivo je brati krajše in daljše razmisleke o 'prehojeni skupni poti'. Iskreno priznam, da me je letošnja birma zelo skrbela. Ravno tako priznam, da me je prijetno presenetila skupna zavzetost zadnjega obdobja. Hvala Vam, dragi starši in birmanci. Še kdaj preberite, kaj ste napisali in čim več obljubljenega uresničujte.

V juliju skrbi za cvetje v farni cerkvi Predgrad in Jelenja vas.