Št. 16, 26. julij. 2009, leto XXXV

26. 7. – 17. navadna nedelja: 2 Kr 4, 42 – 44 / Ps 145 / Ef 4, 1 – 6 / Jn 6, 1 – 5
2. 8. – 18. navadna nedelja: 2 Mz 16, 2 – 4.12 – 15 / Ps 78 / Ef 4, 20m – 24 / Jn 6, 24 – 35
9. 8. – 19. navadna nedelja: 1 Kr 19, 4 – 8 / Ps 34 / Ef 4, 30 – 5,2 / Jn 6, 41 – 51

26. 7. – 17. navadna nedelja – prva pomnožitev kruha

Neki mož je prišel v Báal Šalíš in Božjemu možu prinesel v vreči kruh iz prvega žita: dvajset ječmenovih hlebov, in svežega klasja. On pa je rekel: »Daj ljudem, da bodo jedli!« Njegov sluga pa je rekel: »Kako naj to postavim pred sto mož?« Tedaj je rekel: »Daj ljudem, da bodo jedli! Kajti tako govori GOSPOD: Jedli bodo in bo še ostalo.« Dal je jed prednje; jedli so in še pustili po GOSPODOVI besedi. (2. Kr 4, 42 – 44).

Ker sem v prejšnji številki Oznanil preskočil eno nedeljo in objavil današnji Evangelij, imamo pred seboj prvo berilo, ki govori o podobnem dogodku, ko je prerok Elizej z nekaj ječmenovimi hlebi nahranil veliko množico. Za nameček jim je še ostalo, da se je spolnila Gospodova beseda. Prerok Elizej je tudi sicer izprosil od Gospoda veliko čudežev.

Če se povrnemo k Evangeliju, ugotovimo enake okoliščine in podoben čudež. V obeh primerih je šlo za nenadno in konkretno potrebo po hrani. Hrana je bila pomnožena po Gospodovi besedi. Tudi učinek je bil isti. Možica je ostrmela in ugotavljala, da je med njimi velik prerok. Žal so ob Jezusu takoj sklepali preveč materialno in ga hoteli postaviti za kralja, namesto, da bi se bolj zavzeli za njegovo mesijanstvo in mu sledili kot Bogu.

V letu duhovništva in priprave na evharistični kongres, se mi zazrimo v Jezusovo božanstvo in duhovno plat dogodka. Z pomnožitvijo kruha je napovedal kruh življenja, ki ga lahko zaužijemo pri vsaki sveti daritvi in ga nikoli ne, more zmanjkati. No v resnici smo lahko za obhajilo prikrajšani, če ni duhovnika, da bi kruh posvetil in razdelil. Ni pa omejitve, koliko ljudi se lahko obhaja pri eni sv. maši. Pač, koliko se jih zbere in je možno v primarnem času razdeliti. Ravno tako je obhajilo učinkovito, če dobiš eno hostijo, ali slučajno dve oziroma samo košček, če je treba hostijo lomiti. Učinek je vedno isti.

2. 8. – navadna nedelja – da bi razumeli znamenja

Ko je množica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne, odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. Ko so ga našli na drugi strani jezera, so mu rekli: »Rabi, kdaj si se znašel tukaj?« Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; nanj je namreč vtisnil pečat Oče, Bog.« Tedaj so mu rekli: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« Jezus je odgovoril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.« Rekli so mu: »Kakšno znamenje torej delaš, da bomo videli in ti verjeli? Kaj počneš? Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: Kruh iz nebes jim je dal jesti.« 32 Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.«
Tedaj so mu rekli: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen. (Jn 6, 24 – 359.

Misel se nadaljuje od prejšnje nedelje.

Kot vemo iz konteksta, se je Jezus prepeljal na drugo stran jezera, čeprav je apostole poslal same pred seboj. On je sam ostal z množico potem pa peš s hojo po vodi dohitel apostole sredi valovitega jezera. Začudeni množici je takoj naravnost povedal, da je razočaran nad njimi Iščejo ga pač z napačnim namenom. Namesto, da bi ga iskali, ker dela božja dela – čudeže, derejo za njim zaradi kratke koristi. Kos kruha in ribe jim je zaslepil duhovne oči. Mislijo ga postaviti za kralja, 'da bodo za vselej preskrbljeni'. To bi nam bilo tudi v sedanji krizi zelo koristno. Kljub temu je tako razmišljanje kratkovidno. Jezus nam obljublja in daje drugačen kruh. Sam sebe svoje meso in kri za večno življenje.

Tudi današnjo krizo bi veliko lažje in učinkoviteje prebrodili, če bi prisluhnili Jezusu v nadaljevanju. Res je treba poskrbeti za preživetje, vendar je treba vedno misliti tudi naprej, kako bomo preživeli čez leta, desetletja in stoletja. Učinkovito daljnoročno načrtovanje je uspešneje z upoštevanjem Jezusovega nauka in z pomočjo njegove milosti. Če bi vsi vedno upoštevali dejstvo, da bo treba nekoč zapustiti ta svet in se spogledati z Gospodom iz oči v oči, bi verjetno drugače ravnali.

Tu se radi izgovarjamo na nezmožnost moralnega in odgovornega ravnanja, kar pa ne vzdrži resne presoje. Jezus nam sam ponuja svojo pomoč. To so zakramenti, ki jih deli Cerkev po svojih pastirjih – škofih in duhovnikih ter ožjimi sodelavci.

Potrudimo se torej in vse delajmo v božjem imenu. Vsak dan se priporočimo troedinemu Bogu. Kadar pa je le mogoče ga obiščimo v naših številnih cerkvah in pri nedeljski sv. maši. Sam pravi: »Iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo…«

Predvsem pa se skušajmo dokopati do življenjskega spoznanja, da nam vera in Cerkev nikakor ni v omejitev ali v breme, ampak v največjo pomoč ter vir prave svobode. Pogoj je samo eden in ta je, DA SE MU PUSTIMO NAJTI. Prav je, da se mu priporočamo, vendar mu predvsem prisluhnimo. Ravno ta svetovna več plastna kriza je lepa prilika, da se mu vsaj malo odpremo. Zaradi naše svobode, ki je največji dar mislečemu bitju – človeku, nas čaka pred vrati in trka, da mi sami odpremo. Potem bo vstopil in večerjal z nami in mi z NJIM.

Veroučna stran: Dekanijski misijon se naglo bliža

Dober mesec je do septembra. Takrat naj bi v dekaniji Črnomelj pričeli z pol letnim misijonom. V tem kratkem času se še bolj intenzivno lotimo molitve za uspeh misijona. Po drugi strani se o misijonu pogovarjajmo. Zlasti ga priporočajmo mladim i mlajšim družinam, ki o misijonu verjetno niso kaj dosti osveščeni.

Le čemu nam je misijon potreben?

Ljudje marsikaj vemo tudi o Cerkvi in veri. Kljub temu opažamo, da je naše vedenje dokaj površno, še zlasti o Bogu, Cerkvi, veri in življenju po veri. Ravno ljudski misijon nam tu prihaja naproti. Ker bo misijon trajal od septembra, do junija, bo tematsko razdeljen. Vsak mesec ena tema. Na primer v septembru se vpisuje v šole in k verouku. Zato bo ta mesec namenjen družinam pod vidikom vzgoje…

Seveda je pravi namen župnijskega misijona, da bi se ljudje bolj zavedali svojega bivanja in pripadnosti katoliški veri ter domači župniji. Vse pa samo zato, da bi dobro živeli v povezanosti med seboj in z Bogom. Le to je nekako najbolj gotova pot tudi v srečno večnost.

Ko sem se pripravljal na zadnji pogreb me je prešinilo dejstvo, da je to že četrti pogreb zapovrstjo naših znanih faranov, ki so se glede vere držali ob strani. Pomislil sem, da bi misijon vsaj komu od njih lahko pomagali do bolj dejavne vere in lažjega prehoda v večnost.

Za pokojne seveda iskreno in goreče molimo ter opravimo sv. maše za pokoj njihovih duš in tolažbo domačim. Za žive pa se v resnici zavzemajmo, da premagamo predsodke in zaživimo pravo – običajno versko prakso.

Župniku je lepo pri srcu, ko vidi polno cerkev in večino navzočih pri obhajilu. Žal pa so se nekateri dokaj zapustili in tudi za praznike ne opravijo spovedi niti na pristopijo k sv. obhajilu.

Ravno tako je hudo, ko običajno ob pogrebu pridejo k obhajilu tudi tisti, ki že dolgo živijo daleč od Cerkvene redne prakse. Župnik sicer ne vidi v duše, kljub temu pa lahko predvideva, da bi veljalo prej zadeve urediti pri spovedi. Zato mu je hudo, ko opaža, da ni ve prav.

Župniku je hudo tudi glede verouka. Pri krstu starši obljubijo, da bodo otrokom pomagali do dobre verske vzgoje. Potem pa ne poskrbijo, da bi otroci redno hodili k verouku in zlasti še k sv. maši.

Ravno tako je neodložljivo vprašanje solidarnosti in dobrodelnosti. So še mnoga druga področja, ki jih bomo vsaj malo osvetlili in naredili našo župnijo ter dekanijo bolj pristno…

Molitev za uspeh misijona:

Nebeški Oče! V letu mladine, duhovništva in priprave na slovenski evharistični kongres, se verniki in prebivalci belokranjskih župnij pripravljamo na sveti misijon. – V Jezusovem imenu Te ponižno prosimo, razlij na nas milost Svetega Duha in nam v svoji dobroti pomagaj. – Naj naše družine, starši otroci, mladina, bolni in ostareli, na stežaj odpremo vrata Kristusu Odrešeniku. – Z vsem srcem naj prisluhnemo Tvoji Besedi in postajamo živa občestva vere, upanja in ljubezni. – Marija z Žežlja in Treh far, Mati Cerkve in zavetniki belokranjskih župnij, sv. Jožef, prosite za nas! Dodamo lahko Očenaš, Zdravo Marijo in Čast bodi. Ravno tako dodajajmo molitev za duhovništvo ter slovenski evharistični kongres.

Ne pozabimo, da so počitnice namenjene za oddih in okrepitev telesa, duše in duha. Sme se pa tudi še kaj drugega koristnega opraviti. Srečno! In Bog Vam požegnaj!

Spored sv. maš in bogoslužja

Zahvala: 26. 7. Krištofova nedelja: Iskreno se zahvalim vsem, ki ste karkoli darovali za sklad MIVA. Ravno tako se zahvaljujem vsem voznikom, ki se vožnje vedno lotevate odgovorno trezno in v skladu z prometnimi predpisi. To je poleg molitve in sreče nujno potrebno za verno in srečno vožnjo.

Radenci: Ravno tako se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli doprinesli, da je radenska cerkvica zopet malo lepša. Upam, da ste se navadili tudi na redno zvonjenje, ki Vas trikrat na dan vabi k molitvi in ob sobotah k sv. maši.

Kako je s cerkvijo v Lazih? Ob Vidovem žegnanju seje nekaj domačinov zavzelo, da bi se cerkvica dokončno uredila in bi se vrnile slike ter oltar. Pobude sem seveda vesel, vendar trenutno sam ne morem niti utegnem nič. Za cerkvico sem se zavzel na pobudo umetnika Maksima Sedeja in rajnega Milana Lampeta. Z pomočjo občine in ministrstva za kulturo, smo cerkvico prekrili in uredili fasado, v notranjosti smo odkrili tri sloje poslikav. Najmlajše so iz davnega leta 1557. Umetnik in dobrotnik Maksim Sedej ml. je naslikal najprej dve sliki in potem še Slovenski križev pot. Ko so se odkrile stenske poslikave in je cerkvica dobila leseno kritino, smo premestili oltar na Kalvarijo, slike pa na Kovačo vas, kjer tvorijo enkratno kolekcijo. Zavedam se potrebe, da cerkvico dokončamo, vendar sedaj časovno niti finančno ne zmorem. Sam sem veliko naredil in vsaj polovico vseh del tudi financiral. Zainteresiranim želim, da tudi sami kaj prispevajo in skušajo naj preko občine kaj dobiti od države. Meni so veliko obetali, potem sem moral restavratorjem pokriti z osebnimi sredstvi in posojilom na škofiji, ravno ko smo prekrivali v Spodnjem Logu… Malo počakajmo pa bo tudi to urejeno tako kot se spodobi, kar si jaz še najbolj želim. Župnik J. P. poljanski.

V avgustu skrbijo za cvetje v farni cerkvi Dol in Prelesje.