Št. 22, 18. oktober 2009, leto XXXV

18. 10. – 29. navadna nedelja: Iz 53, 10 – 11 / Ps 33 / Heb 4, 14 – 16 / Mr 10, 35 – 45
25. 10. – 30. navadna nedelja: Jer 31, 7 – 9 / Ps 126 / Heb 5, 1 – 6 / Mr 10, 46 – 52
1. 11. – VSI SVETI: Raz 7,2 - 4.9 - 14 / Ps 24 / 1 Jn 3, 1 – 3 / Mt 5, 1 – 12a

4.10. – 27. navadna nedelja

Zebedejeva sinova Jakob in Janez sta stopila k njemu in mu rekla: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim?« Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« Rekla sta mu: »Moreva.« In Jezus jima je dejal: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; dati, kdo bo sedèl na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.« Ko je drugih deset to slišalo, so se začeli jeziti na Jakoba in Janeza. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velikaši vladajo Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik. Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« (Mr 10,35 – 45)

Zdi se, da so se učenci že precej udomačili z Jezusom, sicer jim ne bi prišlo na misel, da bi Jezusa kaj takega spraševali. Janez in Jakob sta se šla »volilno kampanjo« - kdo bo zasedel katero mesto v Njegovi vladavini. Seveda je vsem takoj razložil, da je v njegovem kraljestvu povsem drugače. Tukaj ne gre za čast, ampak za resno odgovorno in predvsem naporno služenje, ki se bo za vse apostole končala z mučeništvom. Razen Janez, ki je bil kot stoletnik pregnan na delo v rudniku. Vsi so izpili kelih trpljenja in bili krščeni v svoji krvi in znoju.

Podobno se od kristjana pričakuje tudi danes. Namreč, kristjani moramo biti vedno pripravljeni služiti bližnjemu in z njim deliti dobro ter hudo. Cena našega odrešenja je plačana v Jezusovi krvi. Zato tudi vse nas kliče na delo za rast božjega kraljestva med nami. Ni pomembno, kdo kaj dela, le da je v službi bližnjemu in Cerkvi. Le eno je potrebno!

25, 10. – 30. navadna – žegnanjska nedelja

Prišli so v Jeriho. Ko je s svojimi učenci in s precejšnjo množico odhajal iz Jerihe, je slepi berač Bartimáj, Timájev sin, sedèl ob poti. In ko je slišal, da je to Jezus Nazarečan, je začel vpiti in govoriti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Mnogi so ga grajali, naj umolkne, on pa je še glasneje vpil: »Davidov sin, usmili se me!« Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Poklicali so slepega in mu rekli: »Le pogum, vstani, kliče te!« Odvrgel je svoj plašč, skočil pokonci in pohitel k Jezusu. Jezus ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepi mu je dejal: »Rabuní, da bi spregledal!« Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« (Mr 10, 46 – 52).

Ozdravitev tega slepega nas tudi lahko marsikaj pouči. Človek je bil nebogljen in ni si mogel pomagati. Za vsako zahtevnejše opravilo je rabil pomoč. Ko je zaznal, da gre mimo nekdo, ki mu lahko pomaga, je na ves glas zaklical, naj mu pomaga. Grajali so ga in rotili naj utihne. On pa je še bolj kričal za njim: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Jezus je seveda slišal, kaj se dogaja. Naročil je naj ga pokličejo. In potem je bila zadeva hitro urejena, da je do sedaj slepi in nesposobni Bartimaj lahko odšel od njega kot normalen človek. Še nekaj se je zgodilo. Jezus je pohvalil njegovo vero, ki mu je omogočila ta veliki čudež. Sedaj, ko ima odprte telesne in duhovne oči, lahko naredi veliko dobrega zase in s pričevanjem za rast vere v svoji okolici.

Na žegnanjsko nedeljo se zahvaljujemo za naše številne in lepe cerkve, zlasti za župnijsko. Predvsem se zahvaljujmo za našo župnijo in vero. To je naša domača Cerkev. Obnavljanje farne in ostalih cerkva zahteva veliko skrbi, dela in sredstev. Ravno tako je treba stalno obnavljati in polepševati duhovno Cerkev v naši župniji in družinah. Dekanijski misijon je »veliki servis«, ko je treba marsikaj nastaviti, zamenjati filtre, olje, zavorno tekočino, preveriti hladilno tekočino, morda zamenjati tudi krmilni jermen in sklopko. Če se tako izrazim po mehanikovo. Tako je z avtomobilom, Na cerkvi je treba preveriti streho, obnoviti fasado, narediti klopi, oltar….

Kaj pa v župniji?

Najprej je treba utrditi temelje. Preveriti, kako stojimo z zapovedmi, ali jih jemljemo resno in se jih držimo? Kako je z našo molitvijo, skrbjo za duhovnika, za urejenost cerkva, kako je z našimi bližnjimi? Kako je v naši družini. Hodimo k sv. maši in obhajilu, doma pa se grizemo in … Kdaj sem bil pri zadnji spovedi? Kako je z veroukom? Misijon želi vse potipati in neuporabno zamenjati, zamašeno očistiti in dobro podmazati.

Že 761 leto smo združeni v samostojni župniji in kmalu bo 800 let, kar je prišel k nam prvi stalni duhovnik. Ta dolga tradicija in enkratna farna cerkev nam je v ponos ter v stalni opomin in izziv, da se tudi mi potrudimo in obrodimo vreden sad vere. Zakaj si ne bi tudi mi malo očistili oči in bili deležni Jezusove pohvale: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!«

16. -18. 10 – dan naše skupnosti Tav

Ted dni gostimo predstavnike naše materne hiše Milosrdni Otac iz Međugorja in sestrinjske iz Kiseljaka. Prišli so tudi starši naših sedanjih in bivših gojencev. Namen srečanja je, da se gojenci vidijo in pogovorijo s svojimi domačimi, mi voditelji izmenjamo mnenja ter izkušnje. Vi dragi farani in drugi, ki jih zanima pa vidite kako nam gre in s čim se ubadamo.

Ker minevajo že 3 leta in pol delovanja naše hiše, čutim potrebo, da nekaj napišem v zvezi s tem. Najprej se vsem zahvaljujem, da ste ob začetku zamisel sprejeli in pripomogli k srečnemu ter mirnemu pričetku.

Opravičujem se tistim, ki Vas je napoved vznemirila ali prestrašila predvsem pa zaskrbela, kako bo to šlo?!? Upam, da ste se lahko prepričali, da nisem imel zlonamernega naklepa, ampak human namen – narediti nekaj dobrega za človeka v stiski.

Nekaj malega si o nas lahko, preberete reviji Mag št. 32, 12. 10. Seveda je to samo drobtinica – utrinek enega dne. Še tako dober novinar ne more povsem zaobjeti bistva naše dejavnosti. To moraš dobesedno doživeti in začutiti. Mi in naši ožji sodelavci to doživljamo že četrto leto.

Pričeli smo skromno in potiho. Počasi pa smo s svojim urejanjem okolice in predvsem skrbi za pokopališče in farno središče pričeli z njivo in pomočjo še komu, ki ga ni stalno v Trgu. Seveda smo povsem uredili župnišče, zlasti podstrešje. Letos pa smo se lotili dozidave in predelave faroških štal, ki so bile zgrajene 1937. Takrat je bila to največja tonamenska stavba v župniji. Sedaj dobiva povsem nov videz in predvsem vsebino. Zidarska dela smo opravili povsem sami. Tesarska delajo strokovnjaki pokrivamo zopet skupaj z njimi. Potem bodo na vrsti mizarji…

Za tak podvig moraš imeti resnično dobro ekipo, ki nekaj zna in predvsem hoče. In teh deset fantov res marsikaj zna in predvsem hoče nekaj narediti, ker se zaveda, da samo z rednim delom nekaj lahko spraviš skupaj.

Kljub temu pa je bistvo komune duhovno življenje. Predvsem redna molitev in samo Bog ve koliko rožnih vencev se vsak dan izmoli. Ravno tako tudi drugih osebnih pa skupnih molitvic vsak fant redno opravlja po dnevi in nekajkrat na teden po noči. Potem redno branje ter komentiranje Svetega pisma. Vsak dan redni sestanki za poročanje, kaj je kdo delal in kako se je skozi dan počutil. Vsak piše osebni dnevnik, redna spoved, redna maša. Skratka, komuna je zelo močno duhovno središče, ki moli zase, svoje domače, voditelje, dobrotnike in redno za tiste, ki jim je komuna potrebna, da bi nekje našli skupnost, ki bi jim pomagala iz pekla skozi resna vica v normalno življenje.

Hvala troedinemu Bogu, Devici Mariji, sv. Jožefu in vsem svetnikom, ki nam stojijo ob strani na tej tako zahtevni poti.

Ravno tako iskrena hvala vsem Vam in vsakomur posebej, ki nas spremljate z molitvijo ter darovi, da tako lepo počasi napredujemo in se veselimo vsakega napredka!

Spored sv. maš in bogoslužja

18. 10. MISIJONSKA NEDELJA: V času misijona v naši župniji se bomo z vso resnostjo zamislili v zvezi s svetovnimi misijoni. Radi bomo prisluhnili pridigi in ob darovanju globlje posegli v žep, da podpremo naše misijonarje po svetu.

18. 10 . 15.00 Mozelj: 500 let župnije in srečanje misijonarjev: Zelo priporočam, da se srečanja gotovo udeležite. Tam bo tudi misijonar, ki ga želimo Belokranjci razveseliti z novim avtomobilom. Denar zbiramo med našim dekanijskim misijonom.

18. 10. 14. – 17. Trg srečanje pritrkovalcev: Že tretje leto skušajo člani pritrkovalskega krožka pri nas organizirati letno državno srečanje. Ker v tretje gre rado, trdno upam, da bo tokrat uspelo. Pridite poslušati v Trg, ali se pa odpravite na sprehod v smer, kakor se slišijo naši lepi zvonovi, da se naposlušate lepih melodij, ki jih skrivajo naši štirje bronasti klicarji.

24. 10. ob 9.00 Oratorij za naše otroke: To je prva misijonska prireditev v naši župniji. Dragi starši privoščite svojim otrokom preživeti eno soboto nekoliko drugače. Ob devetih jih pripeljite v župnišče in prepustite izkušenim animatorjem, ki jim bodo pokazali, kako se prosto čas da koristno uporabiti tudi za sproščeno zabavo in spoznavanje življenja v skladu z našo vero. Ob treh pa se nam pridružite pri sveti maši, ki bo prirejena otroškim okvirjem. Pri nas ne moremo imeti posebnih družinskih maš, ker smo raztreseni in so naše maše po vsem terenu. Tokrat pa imamo priložnost, da to vsaj enkrat doživimo tudi v naši župniji.

V oktobru skrbijo za krašenje farne cerkve Sodevci v novembru Radenci.