20. 1. – 2 navadna nedelja – Jezus je Božje Jagnje
Naslednji dan je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta. Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj, kajti bil je prej kakor jaz. In jaz ga nisem poznal, vendar sem zato prišel in krščujem v vodi, da se on razodene Izraelu.« In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim. In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.‹ In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin.« (Jn 1, 29- 34. prim Mt 3,13–17; Mr 1,9–11; Lk 3,21–22.)
Zgodba v zvezi z Jezusovim krstom se nadaljuje od prejšnje nedelje. Tokrat pričuje Janez Krstnik zadnji iz dolge vrste starozaveznih prerokov, ki je imel to čast naravnost pokazati na Kristusa. Njemu je bila zaupan naloga, da pripravi božje ljudstvo na srečanje z Odrešenikom. To je dobro opravil in zaključil z mučeniško smrtjo.
Judje so kar naprej darovali Bogu jagnjeta, kot gorečo prošnjo za odpuščanje grehov. Jasno je, da je to bila le materialno podkrepljena molitev, ki ni mogla odkupiti človeštva. To je zmoglo le BOŽJE JAGNJE – Jezus Kristus. Seveda si ob Jezusovem krstu nihče ni mogel predstavljati, da bo to JAGNJE darovano na oltarju križa. Prav ob Jezusovi smrti je nastal potres in odprl mnogo grobov. Pa tudi zagrinjalo v templju se je pretrgalo od vrha do tal, da se je pokazalo PRESVETO.
Torej je Jezusov krst zelo pomemben mejnik v zgodovini odrešenja. Na nas je, da smo za to hvaležni in po svojih najboljših močeh sledimo Jezusu, kot sta mu sledila dva Janezova učenca – Janez in Andrej poznejša apostola. Tudi mi smo povabljeni k apostolatu v današnjem zmedenem svetu. Ljudje so lačni duhovne hrane, hkrati pa zavračajo čistokrvno krščanstvo. Tu jim moramo iti na proti z jasnimi načeli in pričati, da je Jezus res Bog in naš brat.
Veroučna stran:
Anton Puščavnik 17. 1. – zavetnik živali. Verjetno prihaja od prašička, ki je upodobljen ob tem starodavnem svetniku. Po eni strani je šlo umetniku, da bi poudaril Antonove boje s skušnjavami, dar predstavlja ta žival, ki se rada povalja po blatu. Po drugi strani pa je kolonija menihov, ki so obdajali Antona, gojila prašiče in pomagala tešiti lakoto okoliškim prebivalcem.
Sedaj se Antonu priporočamo v trdni veri ne glede na te legendarne pridevke. On je hotel Bogu služiti v puščavi, vendar so ga večkrat poklicali na pomoč v Aleksandrijo. Seveda se mu lahko priporočamo tudi sedaj za duhovno rast in uspešno živinorejo.
100 let tedna molitve za edinost kristjanov: Prav pred sto leti se je pričelo na pobudo protestantov. V sto leti se je ekumenska zavest zelo poglobila in razširila na večino kristjanov. Kristjani se zavedamo, da ne gre koga spreobračati od njegove 'krive vere' k naši 'edino pravi.' Sedaj se teologi trudijo najti čim več tistih skupnih možnosti za bratsko sobivanje. Mi preprosti verniki pa jih tu podpiramo z molitvami in študijem.
Žegnanje pri Svetem Sebastijanu v Predgradu 21. 1. ob 17.00: Žal nam je nekako Anton prevzel nedeljo. Kljub temu ste lepo vabljeni v ponedeljek 21. 1., da počastimo tega mučenca in zavetnike Predgrada ter okolice. Res se nekako bolj zbiramo ob Janezu Evangelistu pa tudi ob Janezu Krstniku. Kljub temu pa je sv. Boštjan glavni zavetnik. Ob tej priložnosti bi se rad še enkrat zahvalil za Vaše darove, da smo lahko opravili tako veliko delo in zamenjali streho Prvi je dal † Peter Kraškovič, družina iz Dola, občina Kočevje, Gozdarstvo Grča, Recinko D. o. o. Melamin, Majerle Jure ravno tako družine: Mihor, Štefanc A., Štefanc, D. Žagar, Kobe , Muhvič, Kralj, Andrejevi, Konda I. Paka Movrin P. Jelenja vas, Dol D. O. o. , Županovi, Weeis, Terčon, izvajalec Kramarič in še marsikdo, ki je prispeval v puščico, ali ni hotel biti omenjen. Hvala prav vsem tudi tistim, ki sem jih verjetno prezrl. Vsem, ki se tudi drugače prizadevate, da bi bila okolica cerkve lepo urejena.
Jaslice 2007 – 08: Lahko se vsi strinjamo, da so tudi letošnje jaslice bile kar lepe in zgovorne. Rad bi se zahvalil agrarni skupnosti Sodevci za številne vrhe in smrekove veje. Ravno ob pravem času so sekali ob cesti proti Vinici, da ni bilo treba nič drugega. Ravno tako hvala žagi iz Zagozdaca za podarjene krajce in fantom naše skupnosti Tav, ki so vse postavili in že delno pospravili.
Če povzamemo, lahko ugotovimo, da se udeležujemo medkulturnega dialoga, kar je sedaj aktualno v naši državi.