Št. 7, 23. marec 2008, leto XXXIV

23. 3. – VELIKA NEDELJA Apd 10, 37 – 43 / Ps 118 /1 Kol 3, 1 – 3 7 / Jn 20, 1 – 9
30. 3. – Bela nedelja Iz 2, 24 – 47 / Ps 118 / 1 Pt 1, 3 – 9 / Jn 20, 19 – 31
6. 4. – 3. velikonočna nedelja Apd 2, 14. 22 – 33 / Ps 16 / 1 Pt 1, 17 – 21 7 Lk 24, 13 – 35

23. 3. VELIKA NEDELJA – Jezus je vstal in živi

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Vi­del je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, tem­več posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in vero­val. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih. (Jn 20, 1 – 9).

To je bila, oziroma še vedno je, najboljša novica v zgodovini vsega človeštva. Naši elektronski mediji nam vsak dan večkrat postrežejo z najnovejšimi dogodki, ki jih lahko že ob koncu poročil demantirajo, ali prekrijejo z še novejšimi dogodki. Tako ves dan vsakih nekaj ur prisluhneš poročilom in na zadnje običajno ne veš, kaj je bolj pomembno, odnosno bolj res.

Novica, da je grob prazen, ki je bil še včeraj skrbno zapečaten in dobro zastra­žen, je stara že približno 1975. Kljub temu je vedno sveža in nadvse osrečujoča. Dnev­ne novice nas bolj plašijo, kot tolažijo, ker pač gredo bolje v prodajajo slabe novice, so se tudi novinarji specializirali, da nam 'težijo' z vse mogočimi zapleti.

Na področju vere ne gre za senzacije ne za zastraševanje. Evangeliji se imenu­jejo tudi BALAGOVEST. Srčika te blage vseti - novice je ravno poročilo o Jezusovem zmagoslavnem vstajenju. Ko so ga končno dotolkli in mrtvega varno zastražili v grobu, so si verjetno oddahnili, a glej si ga no, že nekdo poroča, da ga je videl živega. In ta poročila se kar nizajo celih 40 dni, dokler ga ne vidijo oditi v nebo.

Kristus živi! Aleluja – aleluja – aleluja!

24. 3. velikonočni ponedeljek – podkupljeni stražarji

Hitro sta zapustili grob in s strahom ter velikim veseljem stekli sporočit njegovim učencem. In glej, naproti jima je prišel Jezus in rekel: »Pozdravljeni!« Oni dve sta pristopili, mu objeli noge in se mu poklonili. Tedaj jima je Jezus rekel: »Ne bojta se! Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli.«

Ko sta bili še na poti, so nekateri iz straže prispeli v mesto in sporočili vélikim duhovnikom vse, kar se je zgodilo. Ti so se zbrali s starešinami in se posvetovali. Vojakom so dali veliko denarja in dejali: »Recite: ›Ponoči so prišli njegovi učenci in so ga ukradli, ko smo spali.‹ In če bi to slišal upravitelj, ga bomo mi pomirili in dosegli, da boste brez skrbi.« In ti so vzeli denar in storili, kakor so jih poučili. Tako se je ta govorica razširila med Judi do današnjega dne. (Mt 28, 8 – 15).

Poročilo, da je ostal grob prazen, Jezus pa se prikazuje, je vodstvo naroda tako zmedlo, da so se šli korupcijo. Dali so vojakom denarja in upravitelja prosili, naj jih ne kaznuje ter tako razširili govorico o kraji Jezusovega trupla. Žal se vsake toliko časa pojavijo podobne govorice tudi sedaj. Brez strahu bodimo. Zgodovina Cerkve je tako trdna in bogata z neštetimi dokazi o Jezusovi navzočnosti v Cerkvi. Samo spomnimo se odhoda nadškofa Perka, ali še bolj svežega odhoda sestre Kjare Lubak. Kako bogato življenje s predznakom kristjana, ki ve komu je veroval in ima kaj pokazati. Jezus tudi nam pravi: »Ne bojte se!« Res se nam ni treba bati drugega, kakor da bi zadremali in zamudili tolike življenjske priložnosti.

30. 3. – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA – Jezus in Tomaž

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal:»Prejmite Svetega Duha! Kate­rim grehe odpustite, so jim odpuščeni;katerim jih zadržite, so jim zadržani«.

Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!« (Jn 20, 19 – 29).

Na belo nedeljo se odpravljajo prvi dvomi med učenci. Tomaž enostavno ni mogel verjeti, da so Jezusa res videli. Ostal je s svojim dvomom ves teden. Jezus pride v nedeljo zvečer in mu izpolni postavljene pogoje. Kaj bi takrat Tomaž dal, da mu ni bilo treba poklekniti in tipati njegovih poveličanih ran. Verjetno se komu zdi čudno, da je mogel apostol toliko 'trmoglaviti'. Resnici na ljubo pa si lahko mnogi priznamo, da smo tudi mi večkrat še kako trmoglavi za kakšno dokaj preprosto zadevo. 'Če ne bo tega in tega, tudi jaz ne bom verjel tega in tega!' Bog nam pomagaj, da bi vendar bili malo bolj dojemljivi za vse, kar nam ponuja življenje in okolje, ki ga vendar uravnava božja navzočnost med nami.

Veroučna stran: Izredna birma 30. 3. 10.00

Stvari so se tako sestavile, da bomo imeli izredno birmo za naših 6 gojencev. Teh šest fantov ima »srečo v nesreči«. Zaradi zasvojenosti pač bivajo v skupnosti, ki jim nudi izredno priložnost, da malo globje spoznajo svojo vero, ki je mladosti bila dokaj zanemarjena. Krščeni so bili, nekateri tudi pri obhajilu za birmo pa več ni bilo pogojev. Naša skupnost pa te pogoje nudi. Redna molitev, spoved, obhajilo pouk o veri in močna podpora sobratov.

O tem pišem predvsem zato, da bi morda zdramil katerega od naših staršev, ki zanemarjajo versko vzgojo svojih otrok. Sedanje stanje kaže, da bo mnogo bodočih birmancev odloženo za pozneje. Redni katehumenat traja več kot eno leto, skupnost pa vsaj tri. Sedaj pa je tako enostavno. Le otroka je treba malo spodbuditi in ga ob nedeljah pripeljati k sv. maši.

Dragi verniki in ljudje dobre volje. Dejstvo je, da je Jezus za nas grozno trpel in umrl. Z njim je trpela tudi Mama Marija. Vse to sta prestala za nas, da bi se mi izognili vecnemu trpljenju v peklu. Kako ne bi bili srecni in hvalezni za take izredne milosti! župnik poljanski

Spored sv. maš in bogoslužja

6. 4. ob 11.00 Občni zbor naše Karitas in seja Ž P S: Po pravilniku je pač potrebno izvesti vsako leto občni zbor Župnijske Karitas. Zaradi znanih dogodkov – zgodnje velike noči se nam je zavleklo v april. Prev lepo vabljeni vsi ustanovni člani, saj se je od ustanovitve v zadnjih dveh letih resnično veliko zgodilo in ni nam treba biti nerodno, da ne bi imeli kaj lepega poročati. Seveda se v Ž K lahko vedno še kdo včlani, ravno tako pa lahko postane kdo od 'starih članov' bolj aktiven.

Zahvale:

• Iskreno se zahvalim prav vsem, ki set v času bolniške molili za moje zdravje in tudi potrpeli, ker se je običajno red sv. maš precej zmešal. Upam, da se bo kmalu zadeva zopet normalizirala.
• Prav iskrena in prisrčna hvala vsem, ki ste dejavni v ŽPS in Ž Karitas, ki z molitvijo podpirate skupnost Tav, ki darujete hrano pa tudi denar.

Čestitke: za praznike so vsem faranom voščili škof Andrej Glavan, nadškof Alojz Uran in pomožni škof Anton Jamnik. Ravno tako vošči vsem sestra Angelina – Milka Šterbenc iz Svetega Križa – Trst. Čestitke tudi iz Međugorja in Subotice.

Pojasnilo: Zaradi bolniške so nekatere naročene sv. maše pač ostale še ne opravlje­ne. Upam, da bomo lahko kmalu opravili tudi tiste, ki že dalj časa čakajo. Žal pa ob torkih in četrtkih običajno mašujem brez intencije, kar ni dobro za mene niti za tiste, ki že dalj časa čakate. Kljub temu ne bi rad menjal ustaljenega reda. Seveda bi se vse hitro sprostilo, če bi lahko opravil sv. mašo tudi na podružnici.

V aprilu skrbijo za cvetje v farni cerkvi Radenci