19. 10. – 29. navadna nedelja: Iz 45, 1. 4 – 6 / Ps 96 / 1 Tes 1, 1 – 5b / Mt 22, 15 – 21
26. 10. – 30. navadna nedelja: 2 Mz 22, 20 – 26 / Ps 18 / 1 Tes 1, 5 – 10 / Mt 22, 34 – 40
1. 11. – VSI SVETI: Raz 7, 2 - 14 / Ps 24 / 1 Jn 3, 1 – 3 / Mt 5, 1 – 12a
2. 11. – spomin vseh vernih rajnih: 2 Mkb 12, 43 . 46 / Ps 103 / 2 Kor 5, 6 – 10 / Lk 14, 12 – 14

19. 10. – 29. navadna nedelja – misijonska nedelja

Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi. K njemu so poslali svoje učence skupaj s herodovci in so rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš Božjo pot ter se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo. Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Jezus pa je spoznal njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij. Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22, 15 – 21).

Zelo zanimiva tema za čas, ko se menja oblast. Človek najrajši sliši, da se bo nekaj pocenilo, še rajši pa, da bo davek manjši. Pred volitvami je bilo obljub v tej zadevi kar dovolj, sedaj pa vidimo, da bo težko vsaj nekatere izpolniti.

V Jezusovem času pa je bilo še huje, ker je bilo izvoljeno ljudstvo okupirano s strani Rimljanov. Če je kaj hudega je ravno to, da je treba okupatorju dajati največje davke ne malo krat tudi v krvi, pritožiti pa se nimaš na koga. Ta kočljivi položaj so izkoristili farizeji in Jezusa skušali. Seveda je odgovor fantastičen. Karkoli bi drugače skušal dopovedati, ga bi držali za besedo. Zeloti so se večkrat uprli, kar so vedno Rimljani v krvi zatrli. Tudi Baraba je bil zaprt zaradi upora in umora….

Z odgovorom vsakomur svoje, je Jezus povedal dvoje. Najprej, da je treba pač davke vedno pošteno plačevati, ker vsako izmikanje povzroči, da so za davki druge redne plačnike še večji, ker država mora funkcionirati. Po drugi strani pa Jezus pokaže, da mu gre za veliko večji cilj. Duše so božja last in te je treba pripeljati k Bogu. Tu je odgovor resnično božanski. Tudi Rimljani – čeprav okupatorji imajo neumrljivo dušo, ki jo bo treba pridobiti za pravega Boga. Na misijonsko nedeljo nam je to še bližje. Misel na skoraj 5 milijard ljudi, ki Jezusa ne pozna. Potem na 900 milijonov revežev in sto tisoče bolnikov, ki umirajo zaradi podhranjenosti ter bolezni, ki bi jih lahko zajezili in mnoge pozdravili, če bi seveda bilo volje in denarja. Bogu, kar je božjega, državi kar ji gre in človeku v stiski vse, kar zmoremo, da skupaj prispemo v srečno večnost.

26. 10. – 30. navadna nedelja – Katera je največja zapoved?

Farizeji pa so slišali, da je saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na istem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.« (Mt 22, 34 – 40).

To je tudi eno pogostejših vprašanj, kaj je tisto najvažnejše, ali minimalno za izpolniti, da smo še nekako v okrilju Cerkve. Jezus nam postreže z zelo enostavnem odgovorom. Najvažnejša zapoved je napisana na prvem mestu. Vendar pa Jezus doda še eno zapoved – ljubezen do bližnjega. Prva povzema vse, kar se nanaša na Boga, druga pa povzema vseh ostalih sedem božjih zapovedi. Vemo, kako je nekdo hotel natančno vedeti tudi to, kdo je njegov bližnji. Takrat je Jezus povedal priliko o usmiljenem Samarijanu. Nas pa zanima, kako je s to rečjo danes.

Ko je bil papež Benedikt XVI. prvikrat na obisku v Asiziju, je šel najprej pogledati kraj, kjer je sv. Frančišek poljubil gobavca. To je bila zanj največja preizkušnja in hkrati zmaga. Ko je premagal stud in predvsem strah ter poljubil tega razpadajočega gobavca. Ko se odpravil naprej, se je še enkrat ozrl nazaj, vendar tam ni bilo nikogar. Takrat je sv. Frančišek spoznal, da je v resnici poljubil svojega tako ljubljenega Gospoda trpečega Jezusa.

Ob tem obisku je papež povedal in frančiškani sp to vlili v bronasto ploščo. Po spominu povzemam v skrajšani obliki: 1. spreobrnjenje v Kristusu se prične – da strežem bližnjemu. 2. z novo zapovedjo – ljubiti drug drugega kot sem vas jaz ljubil. 3. gojiti ljubezen do Cerkve in njenih zadev. Če vse to izpolnjujem, smo nekje na pravi poti. To je tisti minimum, ki se ga je treba držati.

Prav nenadna smrt 'majstra' Jureta me je potisnila v premislek o tem, kaj bi bili še lahko storili. Še bolj pa o tem, kaj bi bili morali storiti, da ne bi umrl tako rekoč od lakote. Resnično se grdo sliši med nami shirati. Ne obsojam, ampak se sprašujem, kaj bi bilo potrebno urediti, da bi nekomu res dejavno pomagali, ko to on trmasto zavrača? Država mora pripraviti zakone, državljani pa jih izvajati. In kristjani?

Če ne morejo starši koga pripraviti, da bi se šel v komuno, je zadnji ukrep, da ga vržejo na cesto, dokler ne začuti vonja po smrti. Marsikdo se šele takrat odloči za vstopi v komuno. Ukrep seveda ni prijazen. Za starše je zelo boleč pa je vendar rešil že veliko življenj. Tudi marsikateremu naših fantov je pomagal k resnemu razmisleku in ga usmeril v povsem novo človeka vredno življenje. Ko sedaj rečem, da mora za vsem stati ljubezen, dobi vse še bolj drastičen pomen. Nekomu narediš trenutno silo iz ljubezni, ker mu želiš rešiti življenje!?

Ker smo pač v Pavlovem letu in letu mladih ter pripravljalnem letu na dekanijski misijon, predlagam, da si počasi preberemo Pavlovo razlago o ljubezni.

Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi. Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svo¬jega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine. Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen. (1Kor 13, 1 – 8. 13).

Veroučna stran: Blagoslov pričetka del na faroških štalah

Župnišče

Praznujemo 760 let župnije, 200 let župnišča in 70 let faroških štal: Blagoslovili smo pričetek prenovitvenih del na častitljivi stavbi, ki je bila zgrajena v tridesetih kriznih leti pred II. sv. vojno. Gradnjo je vodil župnik Alfonz Jarc. To je bila takrat gotovo najsodobnejša stavba za potrebe kmetijstva v župniji. Ker se župnik v sedanjem času ne rabi niti utegne ukvarjati z kmetijstvom, smo jo že pred 18. leti priredili župnikovi dopolnilni dejavnosti. Sedaj pa je napočil čas, ko jo bomo temeljito obnovili in nekoliko povečali ter ji dali bivanjsko vsebino. V prvi vrsti bo služila skupnosti Tav. Dvorana in dovolj velika kuhinja pa tudi za pastoralne in karitativne potrebe župnije.

Ker živimo v krajinskem parku, bo delo izvršeno po navodili zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta. Ob prvih pogovori glede načrtov je bilo rečeno s strani konservatorke ga. Marinke Dražumerič in arhitektke ga. Mateje Dekleva, da je treba čim bolj ohraniti prvotno obliko in narediti nekaj lepega ter prijaznega za ranjene mlad ljudi.

Gradili bomo postopoma v okviru finančnih zmožnosti in naših zmogljivosti. Naj težji del bo zamenjava kritine in sanacija ostrešja. Potem pa bomo večino del opravili sami, seveda pod nadzorom in vodstvom profesionalnih mojstrov.

Hvaležni smo škofiji Novo mesto za dovoljenje, msgr. Božidarju Metelku za blagoslov, strokovnim službam za navodila, soglasja in načrte, dobrotnikom za podporo, donatorjem za kritje materialnih stroškov, molivcem za duhovno podporo. Vse izročamo v božje roke in v zavetje sv. Družine na priprošnjo božjih služabnikov Alfonza Jarca, škofa Antona Vovka in tolikih slovenskih mučencev. Sveti Jožef prosi za nas in varuj nas.

Spored sv. maš in bogoslužja

P 20. 10.
19.00
Pr † Blaž obl. in Peter Štefanc Predgrad
T 21. 10.
19.00
Čeje † Peter in Marija Bukovec Čeplje 1
S 22. 10.
19.00
Zg † družina Šterk Zagozdac 2
Č 23. 10.
7.00
Trg † Tone Pavlin Novo mesto
P 24. 10.
19.00
Trg † Peter Muhvič 8. dan Prelesje
S 25. 10.
19.00
Rd † majst'r Jure Majerle 8. dan Dolenji Radenci
N 26. 10.
10.00
11.30
Trg † rajni iz družine Mašič Sodevci
Čep za farane in dobrotnike
P 27. 10.
17.00
Pr † Albina Štaudohar Predgrad – Grosuplje n Bolkovi
T 28. 10.
17.00
Čeplje v dober namen in duše v vicah
S 29. 10.
17.00
Trg † Jože obl. in Marica Mukavec
Č 30. 10.
7.00
Trg za dušno in telesno zdravje
P 31. 10.
17.00
Trg † Mimica Šmalcelj Jerjeva n s. Karlina
S 1. 11.
10.00
12.00
Trg za farane in dobrotnike
Videm † rajni Žabkar in Pezdirc
N 2. 11.
8.30
10.00
11.30
S L† po namenu sv. očeta
Trg za farane in dobrotnike
Rd za duše v vicah

Rožni venec v oktobru: Še dva tedna in teka lepega Marijinega meseca bo konec. Izkoristimo ga za resnično poglobljeno molitev rožnega venca. Nikar si ne dovolimo naveličanosti, ampak še bolj redno prebirajmo jagode te prelepe molitve. Ko se oktober izteče pa nadaljujmo za uspeh našega belokranjskega misijona in vse druge dobre namene. Nikar ne pozabite moliti za duhovne poklice in za svojega župnika, ki si je z blagoslovom gradbišča nakopal kar nekaj še dodatnih skrbi. Ne mislite, da je njegova glavna skrbi vse te obnove in različna opravila. Mnogo bolj ga skrbi resnično napredovanje fantov v skupnosti, otrok pri verouku in dobro bit vsakega farana. Najbolj pa mu je hudo, ko kdo odide s tega sveta nepripravljen. Molimo za srečno zadnjo uro naših faranov.

1. 11. - Vsi sveti: Letos pride praznik ravno na soboto. Zato bosta samo dve sv. maši, ker bo drugi dan redna sv. maša v Spodnjem Logu, bomo molitve na pokopališču 2. 11. po sv maši. Držite se tega objavljenega razporeda.

Avtomatizacija zvonjenja v Radencih: Dolgo se je že dogovarjalo in pripravljalo, sicer v zelo ozkem krogu, sedaj pa je prišlo do izvedbe. Upajmo, da bodo dela hitro stekla in opravljena. Prav pa bi bilo, da bi vsaka hiša kaj prispevala, kakor tudi agrarna skupnost in še kakšen sponzor. Lepo prosim, da se malo zganete tudi moški, boste videli kako bo lepo ko bo ubrano in redno zvonilo.

V oktobru skrbijo za cvetje v farni cerkvi Zagozdac in obe Podgori v novembru pa Dol in Prelesje.