Oznanila št. 9, 15. april 2012, leto XXXVIII

15. 4. – nedelja božjega usmiljenja: Apd 4, 32 – 35 / Ps 118 / 1 Jn 5, 1 – 6 / Jn 20. 19 – 31
22. 4. – 3. velikonočna nedelja: Apd 3, 13 – 15 / Ps 4 I 1 Jn 2, 1 – 5a / Lk 24, 35 – 48
29. 4. – 4. vel. nedelja D. Pastirja: Apd 4, 8 – 12 / Ps 118 / 1 Jn 3, 1 – 2 / Jn 10, 11 – 18

15. 4. – nedelja Božjega usmiljenja

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« (Jn 20, 19 – 23).

Ta nedelja takoj po veliki noči je samo po sebi nekaj posebnega. Še dodatni pomen je dobila, ko jo je bl. Janez Pavel II. povzdignil v nedeljo Božjega usmiljenja. Kaj to za nas konkretno pomeni? Ogromno pomeni. Zaradi izjemne skrbi za golo preživetje nas in domovine nekako pozabljamo na to, kaj nam Usmiljeni Oče iz nebes nudi. Vse je naredi za nas in šel tako daleč, da je žrtvoval svojega Sina za naše preživetje.

Ko je prvič obiskal učence, jih ni grajal, ker so ga v usodni uri razen Janeza vsi zapustili. Ni očital Petru, da ga je zatajil. Ravno tako jim ni oponašal kolega izdajalca Juda. Prav nasprotno. Pozdravi jih povsem sproščeno in jim zaželi tisto, kar tudi nam tako zelo manjka. Enostavno reče: »Mir vam bodi!« Ve, da jih je strah in jim je še kako nerodno. Zato se obnaša povsem sproščeno in prijateljsko. Zaveda se, da lahko računa samo na nje, sedaj pa na nas. Zato jim da naročilo in oblast, da v Njegovem imenu odpuščajo grehe. Tisto, kar je Oče poveril njemu, On poverja apostolom in po njih nam.

Iz teh skopih besed veje neizmerno usmiljenje in prizanašanje ter zaupanje. Izkoristimo te svoje izjemne možnosti in delimo te dobrote tudi tistim, ki so v temi.

22. 4. – 3. velikonočna nedelja

Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« 37 Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči. (Lk 24, 24 – 48).

Ponovno beremo poročilo o Jezusovem prvem prikazanju, ki ga je zapisal evangelist Luka. Po tem zapisu, je Jezus z njimi tudi nekaj pojedel. Nato jim je odprl razum za umevanje Svetega pisma in še zagotovil, da je z njim pač tako moralo biti. Na koncu jih opozori, da so ravno oni priče teh reči.

Takrat oni – prvi učenci, sedaj pa mi. Birmanci se pripravljajo prav za to, da bodo tudi oni postali priče Jezusovega vstajenja in delovanja med nami. Verniki smo deležni proti ostalih ljudi izjemnih privilegijev. Žal se jih običajno premalo zavedamo. Na račun tega pa imamo tudi kar resne obveznosti. Med drugim prav pričevanje. Včasih nas je škof med birmovanjem tudi udaril po licu v opomin, da je pričevanje tudi naporno in zavestno tveganje, za kar nas lahko doleti tudi trpljenje. Tega ne smemo pozabljat. Še manj se smemo odgovornosti izogibati.

Novi pastoralni načrt, ki ga snujejo naši škofje bo moral vsebovati realno oceno trenutnega stanja naše vernosti, ki ni ravno na visoki ravni. Morali si bomo pogledati v oči in priznati, da je tapravih pričevalcev za vero dokaj skromen odstotek. Temu primerno bo naše nadaljnje delovanje. To pomeni, da bomo duhovniki morali najprej poskrbeti za tiste, ki jih to v resnici zanima. Ostalim pa sicer po svojih najboljših močeh pomagati, vendar zakramente in blagoslove odkloniti, dokler ne bodo v svoji veri zadosti napredovali.

Ti stavki se nekoliko grdo slišijo, vendar moramo iskati odgovora za stanje, ki ga živimo. V naši skupnosti se skoraj vsak dan srečujemo z dejstvom, da so gojenci vero jemali zelo ohlapno, če se temu sploh lahko še reče vera. To je pač odraz našega časa, ki žal pelje v napačno smer.

Dragi moji, nikar se ne tolažimo s tem, da je drugje verjetno še slabše, ampak raje izkoristimo to velikonočno milost in zaživimo, kakor prvi kristjani. Njih so imenovali velikonočne kristjane, ker so veliko noč praznovali vsako nedeljo. Tudi mi praznujmo veliko noč prav vsako nedeljo. Hkrati pa izkoristimo vsak verski praznik, da svojo vero še bolj poživimo. Ne dovolimo si lagodja in nikar ne postanimo hladni ter počasni za dojemanje vsega tega, kaj se je te dni zgodilo z Jezusom pa tudi v naši skupnosti. Gre za konkretne zadeve. Jezus je prisoten med nami zlasti ob delitvi zakramentov. Pred nami je birma in dan prvega svetega obhajila ter prve spovedi. Tudi skozi te zakramente se nam Jezus povsem približa in želi, da bi mu sledili kakor prvi kristjani. On ima za nas iste darove, kakor za vse dosedanje resne kristjane. To je blagoslov v vsakdanjem življenju in na zadnje nebesa.

14. 4. je Žiga zaključil svoj triletni program in prejel blagoslov za uspešno nadaljevanje svojega življenja v domačem okolju. Iz srca mu Čestitamo in voščimo vse naj bolje…

Isti dan smo blagoslovili naš nastajajoči dom Tav. Z Božjo pomočjo ga želimo dokončati do jeseni in ga potem s pridom uporabljati nešteta leta.

Birmanska devetdnevnica od 26. 4. do 4. 4.: Dragi birmanci in starši ter botri! Pred nami je neposredna priprava ne zelo pomemben zakrament uvajanje v krščanstvo. Ker gre v veri za nedoumljive skrivnosti, pač ne moremo nobene stvari dokončno pojasniti. Na nas je, da tudi birmo sprejmemo z vero in izkoristimo tisto, kar nam Cerkev po župniji ponuja. Lepo prosim, da se teh devet dni resnično potrudimo in mladim omogočimo redno udeležbo vseh devet dni na vseh lokacijah. Devet dnevnica je naša največja obveznost. Potem pa tudi priprava cerkve in slavje doma. Vzemite si to za obveznost št. 1. Naj te dni kaj drugega počaka.

22.4. papeška nedelja: Radi molimo za našega nad pastirja papeža Benedikta XVI.

22. do 24. 4. teden molitve za duhovne poklice. Lepo vabim, da ta teden zlasti na nedeljo dobrega Pastirja poživimo molitev za duhovne poklice.

Spored sv. maš in bogoslužja

26. 4. 19. 00 Zagozdac – Pričetek devetdnevnice pred birmo: dragi birmanci! Dočakali smo tisti dan, ko se bo pričela neposredna priprava na Vaš nadvse pomembni dan. To je devet dnevna priprava vsak dan na drugem kraju in drugačnem okolju. Lepo povabljeni, da resnično aktivno sodelujete in se tako lepo pripravimo na srečanje s g. škofom 3. 5., ko bo našo pripravo in resnost preveril in potem na dan birme 5. 5. ob 10. 00.
Devet dnevnica se bo nadaljevala v Ponedeljek 30. 4. v Predgradu, potem torek – Trg 1. 5. dan sv. Jožefa delavca, sreda 2. 5. Laze, 3. 5. Trg – srečanje in pogovor s škofom. 4. 5. pri sv Antonu zaključek. Pri bl. Antonu Martinu Slomšku. Od prvega maja se nam bodo pridružili tudi prvo obhajanci in opravili tri dnevnico.
K temu našemu prizadevanju ste povabljeni tudi drugi verniki, da nas spremljate na terenu pa tudi doma z molitvijo in spodbudo.

Zahvala: vsem ki ste kakorkoli prispevali, da je naš večnamenski dom Tav toliko dograjen in blagoslovljen se iskreno zahvaljujem in Vas vabim k sodelovanju še v naprej. Našemu Žigi ter Ivici, Emilju, Andriji, Kristjanu, Srđanu in Ademu, ki pa bodo blagoslov dobili 21. 4. v Međugorju čestitam za ta življenjski podvig. Uspelo jim je vstati iz oklepa zasvojenosti in življenjskega nesmisla v novo življenje. Želimo jim, da nas ne bi nikoli pozabili predvsem pa v življenju uspeli.

V aprilu skrbijo za cvetje v farni cerkvi Zagozdac in obe Podgori.