Oznanila št. 11, 13. 5. 2012, leto XXXVIII

13. 5. – 6. velikonočna nedelja: Apd 10, 25 – 48 / Ps 98 / 1 Jn 4, 7 – 10 / Jn 15, 9 – 17
17. 5. – Gospodov vnebohod: Apd 1, 1 – 11 / Ps 47 / Ef 4, 1 – 13 / Mr 16, 15 – 20
20 . 5 – 7. velikonočna nedelja: Apd1, 15 – 26 / Ps 103 / 1 Jn 4, 11 – 16 / Jn 17, 11b – 19
27. 5 . – BINKOŠTI: Apd 2, 1 – 11 I Ps 104 I Gal 5, 16 – 25 / Jn 15. 26 – 27 ; 16, 12 – 15

13. 5. – 6. velikonočna nedelja - zadnja navodila

Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubez-ni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.
To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj!« (Jn 15, 9 – 17).

Na nedeljo pred vnebohodom beremo Jezusov poslovilni govor pri zadnji večerji. Kakor takrat Jezus apostolom nam danes Cerkev polaga na srce zelo pomembne zadeve. To so ostati tesno povezani med seboj in z Njim. Jezus se je dobro zavedal, kaj čaka Cerkev v dolgi zgodovini. Še tisto noč so Jezusa zgrabili in izročili v trplje¬nje in gotovo smrt. Toda smrt ga je imela samo tri dni v oblasti. Potem je vstal in z Njim vstaja in vztraja Cerkev iz tolikih preizkušenj ter zapletov. Prav v dolgi zgodovini trpeče Cerkve se vidi Jezusova navzočnost v njej in stalna pomoč vernim.

To je zelo pomemben podatek, namreč, da Jezus drži svojo besedo, ko nekje zagotovi, da bomo sicer imeli na svetu stisko, vendar je on svet premagal. Ostati v Njegovi ljubezni pomeni tudi nadaljevati njegovo delo. Poskrbeti, da bo božje kraljestvo raslo in rodilo bogate sadove.

17. 5. – Gospodov vnebohod

Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu! Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen. Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«
Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico. Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala. (Mr 16, 15 – 20).

Če je na prejšnji strani napisano nekaj splošnih reči, je Jezus v tem odlomku bolj konkreten. Apostolom in po njih nam duhovnikom da zelo jasna navodila in naročilo. To je ponesti Evangelij do skrajnih mej sveta. Žal tudi že skoraj po 2000 leti se to naročilo ni povsem izpolnilo. Cerkev je prisotna sicer na vseh celinah celo v predsobi vesolja, vendar je velik del človeštva še v temi poganstva, ali islama. Torej je dela še in še.

Ne gre za jadikovanje, ampak samo spodbudo, da vsak vernik opravi svojo nalogo na svojem mestu. Izkoristiti moramo sleherno možnost, da bi pripomogli k rasti Njegovega kraljestva med nami. Bolj bomo dosledni, bolj bo Gospod z nami in lažje nam bo prenašati še tako moreče negotovosti …

20. 5. – 7. velikonočna nedelja

Nisem več na svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal. Obvaroval sem jih in nobeden izmed njih se ni pogubil, razen sina pogubljenja, da se izpolni Pismo. Zdaj odhajam k tebi, vendar to govorim na svetu, da bodo imeli moje veselje v sebi dopolnjeno. Izročil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici. (Jn 17, 11 - 19).

Zopet Tekst od zadnje večerje. Na vnebohod smo dobili konkretno nalogo, ki jo bo treba izpolnjevati do konca sveta. Danes pa slišimo tolažilne spodbude in predvsem prošnjo k Očetu, da nas zaščiti in varuje. Ne gre predvsem za popolno zaščito pred nevarnostjo in preizkušnjami. Dejstvo je, da so vsi apostoli in prvi kristjani bili silno preganjani. Po letu 313 je sicer ukazano preganjanje ponehalo. Žal pa se pojavlja v vsej zgodovini Cerkve do današnjih dni.

Gre predvsem za ono drugo zagotovilo, da bo Jezus vedno z nami in očetov blagoslov nad nami. Tudi, če se komu kaj hudega zgodi, to ni največja nesreča. Bistveno je, da je duša in duh svoboden, da se po telesni smrti preseli v večno domovino.

Zanimiv je zadnji stavek. Jezus se za nas posvečuje, da bi se mi posvetili v resnici. Prav Resnica nas osvobaja, če smo le posvečeni v njej.

Poročilo o birmi

Od škofa je prispelo poročilo o birmi in prvem svetem obhajilu.

Škof je zelo kritičen glede pokazanega znanja in zanimanja za verouk. Razočaran je nad birmanci, ki se niso znašli niti v najbolj osnovnih verskih resnicah. Hudo mu je da ni bilo drugih otrok, čeprav je bilo tako naročeno in v Oznanilih jasno povedano. Da niso prišli niti vsi starši birmancev, je znak nezainteresiranosti večine naših faranov.

Pohvalil je prijetno srečanje z Ž P S, ključarji in Ž K.

Za samo slovesnost je ugotovil, da smo sicer improvizirali, vendar je bilo prijetno.

»Presenetljivo dobro so peli domači pevci …
Naj Gospod obilno blagoslovi vse delo v župniji in nesebično služenje ter skrb za skupnost Tav«. (dobesedno prepisano iz poročila).

Hvala Jani in vsem, ki ste kaj doprinesli, da je vendar bilo tudi lepo!

Spored sv. maš in bogoslužja

Lepo vabim, da se v čim večjem številu udeležujete šmarnic:
Za nami je kar nekaj lepih pa tudi resnih dogodkov, ki nam jih je še popestrila navzočnost našega škofa gospoda Andreja.
Sedaj se čim prej lotimo spremljanja Cerkvenega leta, ki nam v maju nudi in priporoča marijanske pobožnosti šmarnic.
za vsak dan je posebno branje, ki nam približa nekatere osebnosti in like v zgodovini izvoljenega ljudstva. Še bolj kot to je pomembno častiti Marijo in se ji priporočati.

26. 05. ob 7.00 romanje na Zaplaz: Letos bomo obhajali 2. god našega blaženega Alojzija Grozdeta – mučenca in zavetnika mladine na Slovenskem. Ob tej priložnosti bomo zopet poromali na Zaplaz, kjer je dobil svoje zadnje bivališče. Čim prej se prijavite, ker je v Našem kombiju le u sedežev. Drugega prevoza pa ne bom iskal. Lahko pa poromate tudi s svojimi vozIli.

V maju skrbijo za cvetje v farni cerkvi Dol in Prelesje.