22. 7. – 16. nav. nedelja: Jer 23, 1 – 6 / Ps 23 / Ef 2, 13 – 18 / Mr 6, 30 – 34
29. 7. – 17. navadna ned.- Krištofova: 2 Kr 4, 42 – 44 / Ps 145 / Ef 4, 1 – 6 / Jn 6, 1 – 15
5. 8. – 18. navadna nedelja 2 Mz 16, 2 – 4. 4 – 15 / Ps 78 / Ef 4, 17. 20 – 24 / Jn 6, 24 – 35

22. 7. - 16. navadna nedelja – Marija Magdalena

Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli tja in prišli pred njimi. Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari. (Mr 6, 30 – 34).

Vse kaže, da so se apostoli kar lepo utrudili na prvi pastoralni odpravi, ki je trajala nekaj dni. ( pozneje bo vse njihovo življenje eno samo oznanjevanje Božjega kraljestva). Jezus jim je privoščil počitek na samem. Množice versko podhranjenih Galilejcev pa ne. Jezusov nauk jih je tako pritegnil, da so drli za njim in za apostoli. Nekje ja zabeleženo, da še kruha niso utegnili zaužiti. Podobno je poročal sv. Frančišek Ksaverij iz Azije, da mu ljudje zlasti otroci ne dajo ni trenutka oddiha.

Žal se v Krščanski Evropi to že dolgo ne dogaja. Večina vernikov »že ima vse zakramente in zlasti že vse ve!?« Bog pomagaj, da bi tudi ti začutili vsaj malo potrebe po poglobitvi svoje verske pripadnosti.

Na god sv. Marije Magdalene, se lahko malo zazremo v njen položaj. Obsedena je bila s sedmimi hudimi duhovi in njena usoda je bila tako rekoč zapečatena. Pa se jo je Jezus usmilil in jo razbremenil neznosnega bremena greha. Za njo je postalo življenje povsem drugačno. Ni je zanimalo nič več, kakor biti v Jezusovi bližini in mu streči. Tudi mi si smemo tega želeti in izrabiti vsako priliko, da bi se čim bolj približali Gospodu. To lahko storimo na toliko nam najbolj primernih načinov. Redna molitev, redna nedeljska sv. maša, redna spoved, reden prejem ostalih zakramentov, karitativna dejavnost… Skratka – Hoja za Kristusom.

29. 8. - 17. navadna nedelja – apostoli gredo na pot

Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je povzpel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Blizu je bila pasha, judovski praznik. Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Posedite ljudi.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro. (Jn 6, 1 – 15).

Z tem odlomkom pričnemo brati tako imenovani Jezusov evharistični govor, ki se navezuje na dogodek, ko so se hoteli apostoli na samem nekoliko odpočiti. Ljudje pa so jih zasuli iz vseh strani in tako izzvali Jezusov veliki čudež, da je s petimi hlebčki in dvema ribama nasitil na tisoče poslušalcev.

Kot smo že ugotavljali prejšnjo nedeljo so se ljudje nabrali ob jezeru, da bi Jezusa in apostole poslušali ter doživeli še kaj lepega. Prav nič niso bili razočarani. Doživeli so veliko lepih besed in naukov. Potem pa še masovni čudež ob pomnožitvi kruha in rib…

Jezus je resnično lepo govoril in dejavno pomagal navzočim. Prav tu ob pomno-ži¬tvi kruha pa je nastal preobrat : po očitnem čudežu je pričel govoriti o bistvenim. Vendar bo o tem govora v naslednjih nedeljah.

Danes ne preslišimo provokativnega stavka: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« Pri Mateju pa je zapisano. »Ni jim treba odhajati. Dajte jim vi jesti!«. Prav to. Ni nam treba Jezusa zapuščati, ampak moramo najti način, kako bi tudi sami poskrbeli za uspešno rešitev te vsestranske krize. Bog ima in predvsem pozna rešitev. Na nas pa je, kaj bomo tudi sami postorili, da bi prišla rešitev čim prej in bi bila čim bolj ugodna. Kaj to pomeni za nas kristjane? Predvsem, da nikakor ne smemo stati ob strani, ampak dobro zavihati rokave in stopiti v ospredje. Še bolj konkretno naredimo tako, kakor nam je pokazal Jezus po čudežu. Odšel je na goro in noč prečul v molitvi. Torej z molitvijo podprimo vsa prizadevanja za reševanje krize. Po drugi strani pa sami poiščimo zakrite rezerve. Pričnimo se obnašati varčno in skromno. Bodimo zadovoljni z tistim, kar si lahko privoščimo. Človeku v stiski pa nikar ne obračajmo hrbta, zlasti če nas prosi tistega, kar mu lahko takoj nudimo.

Nikar se preveč ne bojmo, da bi nas dobrodelnost lahko preveč 'izčrpala'. Boga ne moremo nikoli prehiteti s svojo darežljivostjo. Če bi prav vse dali za uboge in postali eden izmed njih, bo gotovo tudi za nas poskrbljeno. V zgodovini Cerkve imamo toliko izjemnih primerov, ko so se cele skupine ljudi poistovetile z najbolj preizkušanimi. Revežem so pomagali do skrajnih možnosti, sami pa postali svetniki.

Kaj naj torej rečemo ob današnjem Evangeliju?

Ni nam treba nikamor odhajati. Moramo pa sodelovati z tistimi, ki se trudijo za popravo zavoženih odločitev in nerazumnega delovanja. V naši skupnosti Tav nam je to glavno opravilo. Iz dneva v dan skušamo fantom kazati boljše rešitve za zmotno ravnanje, ki jih je pripeljalo na rob preživetja. Žal je zahodni svet zelo zasvojen s porabništvom in vsemogočimi prevarami. Na vsak način bi radi prelisičil naivnega človeka in mu pobral še zadnje stotine € za stvar, ki je v resnici ne potrebuje. Tu je temeljna zmota in elegantna prevara potrošniške družbe. Sedaj pa je prišel čas, da pričnemo zadevo odvijati nazaj v pravo smer solidarnosti… sedanje pastoralno leto se počasi izteka. Ali se še spomnimo gesla? Kaj pomeni »Pravičnost v ljubezni!«?

tav-logo-mali.jpg

Ob svojem delu v skupnosti se vedno udeležujemo sv. maš v Jakovinih. Kapelico je zgradil oče, ko je bil še odvisnik in se ob Mariji iztrgal smrtonosnemu objemu alkohola.

marija-jakovini

Veroučna stran – malo ponovimo o svetnikih tega tedna

Marija Magdalena spoznavalka: Doma je bila iz Magdale ne tako daleč od Nazareta. Evangelij poroča, da je Jezus iz nje izgnal sedem hudih duhov. Zato jo večkrat zamenjujejo, oziroma povezujejo z grešnico, ki so jo hoteli kamenjati. Jezus pa jim je dejal naj prične tisti, ki nima greha in jo tako rešil. Dejstvo pa je, da je Magdalena Jezusa spremljala vse do groba in prva videla po vstajenju.

Sv. Krištof – zavetnik voznikov in potnikov: Bil je zelo močan in hotel služiti najmočnejšemu. Poskusil je več služb in ugotovil, da tisti, ki mu služi ni najmočnejši. Potem mu je puščavnik ponudil, da prenaša popotnike čez deročo reko. Ko je nesel nekega otroka, je le-ta bil izjemno težak, da ga je vprašal, kaj to pomeni. Odgovoril mu je, da pač drži v roki ves svet, ker je Jezus Kristus. Krištof pomeni 'Kristonosec'.

Sv. Joahim in sv. Ana – starši Device Marije: Apokrifni viri poročajo, da so Marijo dobili v starosti. Prej je angel Joahimu razložil, da bosta dobila izjemnega otroka, ki bo zelo pomemben za vse človeštvo. Glede Marije to opozorilo 100% drži. Sv. Ana je zavetnica družin in zlasti mladih porodnic. Radi priporočajmo mlade, da se pogumno odločijo za zakon in naraščaj.

Spored sv. maš in bogoslužja

P 23. 7. 20.00 Pr † družina Jonke obl. Predgrad
T 24. 7. 20.00 Trg † za zdravje Rudija Mavrin ZDA
S 25. 7. 20.00 Trg † Emica obl. in Jurij Verderber Vrt
Č 26. 7. 7.00 Trg za zdravje vseh naših mam An
P 27. 7. 20.00 Trg za zdravje Anice M. Sod.
S 28. 7. 20.00 Rd † Lucija Butala in starši Mušič
N 29. 7. 10.00
12.00
Trg † Martin Šterk 30 dan Predgrad
Sv. Ana žegnanje za farane in dobrotnike
P 30. 7. 20.00 Pr † star. Ana in Jože Šterk Predgrad 71
T 31.7. 20.00 Čeplje za blagoslov dela in polja
S 1. 8. 20.00 Jakovini za vse navzoče in † Jožeta Pavlakovič
Č 2. 8. 7.00 Trg † Pepca Bevc 3. obl.
P 3. 8. 20.00 Trg † rajni Frice d. Podgora
S 4. 8. 16.00
20.00
Parga za vse prisotne
Rd † Rajni iz družine Grenc
N 5. 8. 8.30
10.00
SL za farane in dobrotnike
Trg † Pavel in Ana Majerle obl. Šepoći Pr

29. 7. – Krištofova nedelja: Uradno je bila že 22. 7. vendar sem se odločil, da bomo pri nas opravili blagoslov vozil in potnikov nedeljo po godu sv. Krištofa. Na to nedeljo se priporočamo in zahvaljujemo za varno vožnjo. Praktično to zahvalo podkrepimo z darovi za nabavo in vzdrževanje vozil našim misijonarjem po svetu. Prav lepo vabljeni k sv. maši in blagoslovu. Za darove MIVA pa se v naprej zahvalim v imenu vseh prejemnikov za Vašo pomoč.

29. 7. ob 12. 00 Anino žegnanje nad Kovačo vasjo.

4. 8. ob 16. 00 letni shod na Pargi: Letos ni nihče naročil sv. maše. Kljub temu se bomo z veseljem podali na našo najvišje stoječo kapelico Marije Snežne. Molili in darovali bomo sv. mašo drug ta drugega. Vabljeni!

1. 8. ob 19.00 uri v Jakovinih, 25 let kapelice: Na ta dan se spominjamo dneva blagoslova kapelice. Letos je srebrni jubilej. Gre za edinstveni primer, ko je moj rajni oče pričel graditi kapelico še v visoki zasvojenosti in jo tako dogradil, da je bila primerna za bogoslužje. 1. maja 1987 smo ob birmi gostili pomožnega škofa J. Kvasa. Kapelico smo mu pokazali in prosili za blagoslov. Z veseljem je privolil in 1. 8. je bila na 1. soboto kapelica blagoslovljena. Sedaj imamo redno na ta dan spomin blagoslova. Kot že rečeno letos že petindvajsetič. Lepo povabljeni.

V juliju skrbijo za cvetje v farni cerkvi Radenci v avgustu pa Stari trg.