Oznanila št. 9, 14. 4. 2013, leto XXXIX

14. 4. – 3. velikonočna nedelja: Apd 5, 27 – 41 / Ps 30 / Raz 5, 21, 11 – 14 / Jn 21, 1 – 19
21. 4. – 4. velikonočna nedelja: Apd 13, 43 – 52 / Ps 100 / Raz 7, 14 – 17 / Jn 10, 27 – 30
28. 4. – 5. velikonočna nedelja: Apd 14, 21 – 27 / Ps 145 / Raz 21, 1 – 5a / Jn 13, 33 – 35

14. 4. 3. velikonočna nedelja

Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Hrani moja jagnjeta!« Spet, drugič, mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce!« Tretjič mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« Peter se je užalostil, ker mu je tretjič rekel: »Ali me imaš rad?« in mu je rekel: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je rekel: »Hrani moje ovce! Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, da je označil, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!« (Jn 21, 15 – 19).

V zadnjem poglavju Evangelija po Janezu doživljamo dvojno zadrego apostola Petra. Najprej je bil neuspešen ribolov. Celo noč za prav nič. Zjutraj pa jim Jezus svetuje naj vržejo na desno. Takoj se je ujelo 153 rib. Peter se vrže kar v vodo in plava k obali, čeprav niso bili prav daleč. To blamažo z ribami bi nekako že prenesel. Bolj ga je razgrelo vprašanje, če ga ljubi bolj kot ostali. Seveda ga ljubi, saj je malo prej plaval do njega. Toda Jezus vpraša še enkrat in še enkrat. To pa Petra vrže iz tira, da mu zatrdi: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.«

To je hotel slišati pred vsemi ostalimi, da mu še enkrat tudi Jezus potrdi njegovo prvenstvo. Vendar to ni noben privilegij, ampak naporna služba vsem. Drugi te bo opasal in te odvedel kamor nočeš. Lahko sprejmemo dejstvo, da papež Frančišek ni prišel na konklave z veliko gotovostjo o svoji izvolitvi na Petrov sedež. Ko se je vendar zgodilo, je sprejel Božjo voljo. Hkrati pa je obdržal svoj značaj in temeljno usmeritev. Če so ga kardinali staknili s konca sveta, potem Cerkev rabi neko drugačno usmeritev. Takoj drugi dan je kardinalom naravnost povedal, da morajo vzeti svoj križ skrajno resno. Tudi nam duhovnikom pravi podobno, naj gremo iskati ne eno izgubljeno od sto, ampak pri nas v Evropi tudi več kot polovico črede.

21. 4. – 4. VELIKONOČNA NEDELJA – DOBRI PASTIR (molitveni dan za duhovne poklice)

Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.« (Jn 10, 27 – 30).

V desetem poglavju Janezovega evangelija se Jezus imenuje Dobri Pastir. Današnji odlomek je sicer izjemno kratek, vendar vsebuje bistveno. Ovce poslušajo Pastirjev glas. On jim pa daje večno življenje.

Dejstvo je, da je Jezus že pri zadnji večerji svoje poslanstvo zaupal apostolom. Še posebej je to poudaril ob prvem prikazanju na veliko noč zvečer in ob vnebohodu. Prvič jim je dal naročilo odpuščati grehe, ob vnebohodu pa jih je poslal po vsem setu in naj naredijo vse narode za njegove učence.

Tako se Jezusov projekt odrešenje sveta nadaljuje do dneva dovršitve in do skrajnih mej našega planeta. Dela je ogromno in nikoli ga ne bo zmanjkalo. Naša velika in neodložljiva skrb je Jezusovo naročilo vedno jemati zelo resno in po svojih najboljših močeh skrbeti, da nikoli ne zmanjka oznanjevalcev veselega oznanila.

Z izvolitvijo papeža Frančiška I. se je položaj še dodatno aktualiziral. On je že kot kardinal, deloval v Frančiškovem duhu. Tudi kot papež se ne da utiriti v varne vatikanske kolesnice. Ravno nasprotno nas duhovnike opozarja naj vendar gremo za izgubljeno ovco. V našem času še zdaleč ni izgubljena samo ena ovčka od stotih, ampak jih je žal več kot polovica oddaljenih od varne črede. Večina jih tava okrog po raznih nevarnih krajih ter okuša sumljivo pašo. Dela je toliko in postaja čedalje težje – bolj zahtevno. Papež Frančišek I. nam je podarjen, da nas povabi podobno kot asiški ubožec pred 800 leti naj mu pomagamo popraviti Cerkev.

To je tako enkraten izziv, da bi se moralo zanj odločiti veliko ambicioznih dobrovoljcev, ki bi stopili za Dobrim Pastirjem. Gotovo jih je tudi v naši dolini, le slišati morajo Gospodov klic. Da bi pa slišali, jim moramo pomagati naravnati svoje »antene« ušesa – srce na pravo raven. Potrebna je intenzivna in redna molitev. Duhovništvo se ne da kupiti niti izsilit, še manj prisiliti. Gre za zastonjski dar, ki Ti ga Gospod ponudi. Če zaslišiš ta glas in naj pogumno odgovoriš brez zadržkov in raznih pogojev, se zadeva prej, ali slej uredi. Če pa mečkaš in odlašaš, lahko poklic zapraviš, kar te lahko spravi v veliko razočaranje…

Zato ste lepo vabljeni, da pomnožite svoje molitve, priložite tudi kakšno praktično žrtvico ali kaj podobnega in pomagamo tistim, ki čutijo Gospodovo povabilo. Med mladimi je toliko apatije, ker tudi akademski naslov več ne zagotavlja takojšnje zaposlitve. Za duhovne poklice pa ni nikakršne bojazni, da bi duhovnik, ali redovnica ostali brez dela, kaj šele misijonarji. Res gre za specialno delo, ki ni materialno kaj dosti nagrajeno, je pa nagrajeno z izjemnimi duhovnimi radostmi, ki se bogato obrestujejo zlasti ob prehodu v večnost…

14. 4. do 21. 4. teden molitve za duhovne poklice

Letos je že 50. torej jubilejni svetovni dam molitve za duhovne, redovniške in misijonske poklice. To je vedno na 4. velikonočno nedeljo, ki se imenuje tudi nedelja Dobrega Pastirja.

Jezus je že apostolom naročil naj redno molijo in prosijo Gospoda žetve, da pošlje vedno dovolj delavcev na njive, ki so zrele za žetev.

To pomeni, da smo vedno dolžni moliti za nove pa tudi obstoječe duhovne poklice. Po novem celo za oba papeža, ker nas tako milo in resno prosita.

Enkrat na leto pa obhajamo prav svetovni dan. To pomeni, da se vsi katoličani združimo pred Bogom v skupni prošnji, naj Cerkvi vedno obudi dovolj voditeljev - pravih služabnikov.

Da bi na ta tako pomembni dan resnično nastopili složno in s potrebno gorečnostjo, se na dogodek pripravljamo ves teden. To pomeni, da ste lepo povabljeni k delavniškim sv. mašam. Kdor ne more naj moli doma. Kdor niti moliti ne more, naj daruje svoje trpljenje in ostale težave za to potrebno in tako pomembno zadevo.

Drobci vere: pri Družini so izdali lične zgibanke z različnimi drobci naše vere. Tu se lahko na enostaven in konkreten način seznanjamo z vsebino naše vere. Zgibanka se bo nahajala v župnišču na mizi z drugimi zanimivimi rečmi, ki si jih vzemite. Tam so tudi knjižice z Marijinimi sporočili in zanimiv molitvenik. Tudi podobic se je nabralo že kar nekaj različnih motivov. Ker vsaka stvar nekaj stane, lahko kaj oddate v nabiralnik ali pa kar v puščico. Gre pač za naše ozaveščanje, da človek ne živi samo od kruha in osebne skrbi, pač pa tudi od Božje ljubezni…

23. 4. obhajamo god sv. Jurija Sedaj bomo ta svetniški god še bolj veselo praznovali skupaj s papežem Frančiškom, ki ima osebno ime Jorge (Jurij po naše). Iz dna srca mu čestitamo in želimo, da bi ga Bog še dolgo podpiral v njegovi službi, ki jo je tako strumno zastavil!

Spored sv. maš in bogoslužja

Zahvale: na veliko noč smo praznovali 80. rojstni dan Katarine Konda iz Dola. Iskreno ji čestitamo. Zahvaljujemo se pa zaradi njene posebne geste: Pravočasno je sporočila svojim, da noče nobenega darila, ampak bi rada to, kaj bi namenili za darove podarila v dobrodelne namene. Polovico naši skupnosti Tav, drugo polovico pa mladim zdravnikom, ki gredo za tri mesece prostovoljno delati v Afriko, konkretno v Ugando. Iskrena hvala in Bog daj, da bi jo še kdo ob sorodni priložnosti posnemal.

Druga zahvala gre občini Črnomelj: Kot sem že poročal v prejšnji št. 8., nam je občina podelila priznanje BREZA za prispevek k ohranjanju čistega okolja. Prejeli ga bomo 15. 4. ob 19.00 v osnovni šoli Stari trg ob Kolpi. To je resnično lepo darilo ob naši sedemletnici obstoja. Pred sedmimi leti smo bili vsi zelo zaskrbljeni, kako bo z našo skupnostjo. Eni smo se bali, kako bomo zmogli, drugi pa koliko škode bomo s tem povzročili našemu mirnemu kraju in dolini. Hvala Bogu, da se niso uresničile črne slutnje ampak svetle skrite želje. Trdno upamo, da ni več veliko naših krajanov, ki bi se komune še bali, ampak je čedalje več tistih, ki čutimo, kako je Tav postal del našega vsakdana, ki daje farnemu središču poseben ton. Skoraj ne mine teden, da nas ne bi obiskali gojenci centra obšolskih dejavnosti iz Radencev. Ravno tako tudi drugi obiskovalci lahko občudujejo urejenost našega farnega središča.

Opozorilo: Ko je skopnel sneg se je pokazalo veliko smeti zlasti pod zabojnikom na pokopališču. Lepo prosimo, da se skupaj potrudimo in smeti damo, kamor sodijo!

V aprilu skrbijo za cvetje Sodevci.