Oznanila št. 13, 9. 6. 2013, leto XXXIX

9. 6. – 10. navadna nedelja: 1 Kr 17, 17 – 24 / Ps 30 / Gal 1, 11 – 19 / Lk 7, 11 – 17
16. 6. – 11. navadna nedelja: 2 Sam 12, 7 – 10.3 / Ps Gal 2, 26.29 – 21 / Lk 7, 36 – 8, 3
23. 6. – 12. navadna nedelja: Zah 12, 10 – 11; 13.1 / Ps 63 / Gal 3, 26 – 29 / Lk 9, 18 – 24

9. 6. – 10 navadna nedelja – Jezus obudi dečka

Nato se je napotil v mesto, ki se imenuje Nain. Z njim so šli njegovi učenci in velika množica. Prav tedaj, ko se je približal mestnim vratom, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova. Spremljala jo je precej velika množica iz mesta. Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« Pristopil je in se dotaknil nosil. Tisti, ki so nosili, so se ustavili in rekel je: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« Mrtvi se je vzdignil in za-čel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi. Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.«Ta glas o njem se je razširil po vsej Judeji in vsej okolici.(Lk 7,11–17).

Zopet smo priča enkratnemu dogodku. Jezus se z učenci sreča s pogrebci. Vse je še bolj žalostno, ker nesejo mladega edinega sina vdove. Potrebno je pojasniti, da je bilo v tistem času zelo kruto. Potomci so staršem predstavljali edino socialno varnost. Gre za popolno izgubo. Jezus se ustavi in dečka obudi ter vrne materi. Vis osupnejo ter v en glas zatrdijo, da je Bog obiskal svoje ljudstvo.

Zamislimo se nad seboj in stanjem v naši družbi. Kar naprej se govori in napoveduje, da je naša socialna varnost za starost čedalje bolj ogrožena. Vse kaže, da se bodo pokojnine nižale, socialna pomoč pa prej ali slej izčrpala. To nas resno opozarja in naravnost sili, da se zamislimo in uberemo bolj varno pot. Se preveč smo se zanašali na 'tiste tam nekje, ki se bojo že prav odločili'. Vsak sam se mora odločiti za pošteno življenje po smernicah naše krščanske vere in to odločitev vedno znova obnavljati. Če sem resnično pravi dejaven kristjan, enostavno ne smem stati ob strani križem rok in svoje usode prepuščati nekomu tretjemu. Jasno se moram odločiti za človeka vredno življenje. Državo so nam pripeljali na rob prepada tudi po naši krivdi, ker se nismo uprli najrazličnejšim prevaram in zavajanjem. Kristjan ne more ostati ravnodušen, ko se masovno kršijo osnovne človekove pravice in teptajo osnovne civilizacijske vrednote. Pridi Gospod Jezus in nam pomagaj!

16. 6. – 11 navadna nedelja

Nekdo izmed farizejev ga je prosil, naj jé z njim. Ko je stopil v farizejevo hišo, je sédel za mizo. In glej, ko je neka žena, ki je bila v mestu grešnica, izvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, je prinesla alabastrno posodo dišavnega olja in vsa objokana od zadaj stopila k njegovim nogam ter mu jih začela močiti s solzami. Brisala mu je noge z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem. Ko je to videl farizej, ki ga je povabil, je sam pri sebi dejal: »Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica.« In Jezus mu je odgovoril: »Simon, nekaj ti moram povedati.« On pa mu je rekel: »Učitelj, povej.« »Neki upnik je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarijev, drugi pa petdeset. Ker nista mogla vrniti, je dolg obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?« Simon je odgovoril: »Zdi se mi, da tisti, kateremu je več odpustil.« On pa mu je rekel: »Prav si presodil.« In obrnil se je k ženi in rekel Simonu: »Vidiš to ženo? Ko sem stopil v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je s solzami zmočila noge in jih obrisala s svojimi lasmi. Poljubil me nisi; ta pa ni nehala poljubljati mojih nog, odkar sem prišel. Glave mi nisi mazilil z oljem; ta pa mi je z dišavnim oljem mazilila noge. Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi.« Njej pa je rekel: »Odpuščeni so tvoji grehi.« (Lk 7, 36 – 48).

Če se zopet navežemo na prejšnjo nedeljo, ko smo občudovali Jezusa, ki je ustavil pogrebce in obudil mladeniča edinega sina vdove, vidimo, da Jezus izbira različne dogodke in odpira nove teme. Tokrat je povabljen k imenitnemu gospodu. Obeduje pri farizeju Simonu. Prijetno kramljanje ob verjetno izbrani jedi prekine žena, ki jo mnogi izrabljajo, a nihče v resnici ne mara.

Ona gre na vse, ali nič. Približa se Učeniku in na drastičen način popravi tisto, ker je gostitelj pozabil. Morda si je sam mislil, da bi bilo Gospodu preveč, če bi ga moril z pozdravljanjem, maziljenjem in poljubljanjem. Grešnica je vse opravila med obedom. To je sprožilo resen pomislek in pomenek. Jezus postavi vprašanje za prvi razred, kaj je več petdeset ali petsto. Tu tudi Simon ni mogel usekati mimo. Takrat pa pride na vrsto uboga žena, ki se je tolikokrat ponižala, se prodala, bila zlorabljena in predvsem prezirana tudi od Simona. Jezus reče ženi: »Odpuščeni so tvoji grehi.« Tedaj so tisti, ki so bili z njim pri mizi, začeli pri sebi govoriti: »Kdo je ta, ki celó grehe odpušča?« On pa je rekel ženi: »Tvoja vera te je rešila! Pojdi v miru!«(Lk 7,48 – 50). V letu vere izstopa zlasti: »Tvoja vera te je rešila!« Bodimo pošteni do sebe in si priznajmo, da smo prevečkrat podobni temu vljudnemu Simonu. Ki je Jezusa hotel lepo pogostiti in nič več. Jezus pa izkoristi navzočnost motečega elementa – javne grešnice, da mu pojasni bistvo. Namreč – vsi smo grešniki. Pomislite pravičniku farizeju je naštel 3 spodrsljaje že ob prihodu. Glavni od vseh pa je bil prezir, do potujočega pridigarja in še hujši do javne grešnice.

Papež Frančišek nam vsak dan polaga na srce, kako se moramo spustiti s svojega trona navidezne – narejene zvišenosti in poklekniti pred človeka v življenjski stiski. Svet so obšle slike, kako ponižni papež umiva noge mladim zapornikom v ječi tudi ženskam in jih oprane poljubi. Le kaj mu je to potrebno? Pa še kako. Mlado zavoženo življenje se da rešiti, le prizadetega je treba pridobiti za sodelovanje. V komuni je to osrednja dejavnost in največji problem, kako zanemarjenega človeka pridobiti za prestop na novo pot. Običajno mora preteči dosti časa, da mlad človek spozna in si prizna svojo zmoto in predvsem, da mu želimo pomagati. Simon ni poklical Jezusa, naj mu pomaga, ampak naj ga pohvali. Prav ničvrednica pa je pripomogla, da mu je Jezus odprl oči. Opazovalci pa so dobili kost za premlevanje – 'kaj se to pravi, odpuščati grehe'.

Nam so te stvari bolj ali manj znane, kljub temu, pa se le malo in stežka odločamo za zakrament sprave – odpuščanje grehov. Pač smo tako ali drugače navajeni in ravno leto vere nas usmerja v stavek: »Tvoja vera te je rešila in pojdi v miru!« V resnici gre za mir, ki ga drugje ne moremo dobiti kot pri Gospodu, ki nas vedno razume in hoče pomiriti.

Vabilo na zaključek del na domu Tav

Opravljamo še drobna zaključna dela na domu Tav. Seveda pa razmišljamo, kako bi prazničen dan čim lepše pripravili in predvsem doživeli. Lepo bi bilo, da se v pripravo vključite tudi Vi dragi verniki in naši dobri podporniki. Predvsem nam je dobrodošla spodbuda pa tudi kakšna prošnja k dobremu Bogu, da bi skupnost dobro delovala in se le še kaj povečala. Eden od fantov je šel v Međugorje, eden pa po svoje, upamo, da se kmalu vrne. Dva sta nova prišla, eden je frančiškan. Naj vas to ne moti, ampak spodbuja saj smo vsi ljudje, ki ga lahko zavozimo, le čim prej se moramo potruditi najti pot nazaj. Zlasti pa molimo, da bi se odločil za skupnost tudi še kakšen Slovenec, saj potrebnih ne manjka. Manjka samo odločne volje domačih, da jim pomagajo v ustanovo, ki ima pravi program za temeljito spreobrnjenje in prekvalifikacijo življenjskih navad - natančneje rečeno razvad. Ker pričakujemo veliko gostov, molimo za primerno vreme, da bi jih lahko pogostili na prostem.

Naši letošnji novomašniki

Za Petrovo bo posvečenih devet novomašnikov. V naši škofiji dva in sicer Mitja Bulič rojen 7. 11. 1980 v župniji Črnomošnjice in Dejan Pavlin rojen 27. 07. 1984 v župniji Šentjernej. Zelo se veselimo prav Mitje, ker je iz naše dekanije. Ko sem bil kaplan v Semiču, sem ga v Črnomošnjicah tri mesece učil verouk ta čas mi je tudi vsako nedeljo redno ministriral. Sedaj je končno prišel do duhovništva in bo verjetno kaplan v Kočevju. Veselimo se tudi, ker je ta poklic iz bivše kočevasrske župnije. Starša sta priseljenca pa trdno verna in prispevala, da se je poklic zbudil in dozorel. Ne izgubimo upanja, ampak redno molimo za nove poklice seveda tudi za nas, da bi vztrajali do srečne večnosti

Srce Jezusovo usmili se nas!

Spored sv. maš in bogoslužja

15. 6. ob 7. 00 tradicionalno romanje invalidov in bolnikov na Brezje: Tudi letos želimo poromati na Brezje in se skupaj z najbolj preizkušenimi priporočiti Mariji Pomagaj za nadaljnjo pomoč, hkrati pa se zahvaliti, da smo nekako le prebrodili eno leto od lani. Prijavite se čim prej. Krenili bomo kot običajno. Krenili bomo ob 7. 00 iz Radencev po dolini do Predgrada in preko Kočevja na Brezje. Žal je zadnje čase vse manj prijav, ker prav stari odhajajo, mlajši pa se ne prijavijo, kakor, da se mlajši ne starajo oziroma ne zbolevajo.

Od 16. 6. do 24. 6. Molitev in post za domovino: Dobrine pripadajo vsem je zapisal že sv. Ambrož. Zadeve v domovini še zdaleč niso primerno urejene. K temu smo vsi po svoje doprinesli s svojo ležernostjo in preračunljivostjo. Sprašujemo se, kaj naj storimo? Iz prestolnice zopet prihaja pobuda, da opravimo devet dnevnico pred dnevom državnosti 25. 6. . Prev lepo povabljeni, da se vključimo v to plemenito delo, da prosimo božjega blagoslova za celo domovino in za tistim, ki si resnično prizadevajo, da bi vendar v doglednim času le doživeli bolj normalno stanje. Tu lahko sodelujemo skupaj pri sv. mašah pa tudi od doma, ki se čez dan čemu odpovemo, kaj potrpimo in molimo, da potem to podarimo za našo mlado in tako zelo preizkušeno domovino. Sklep bo 23. 6 ob 20.00 na žegnanje sv. Janeza Krstnike v njegovi kapeli dom Tav.

V maju skrbijo za cvetje Radenci, v juniju pa Stari trg ob Kolpi.