Oznanila št. 6, 16. 3. 2014, leto XL

16. 3. – 2. postna nedelja: 1 Mz 12, 1 – 4a / Ps 33 / 2 Tim 18b – 10 / Mt 17, 1 – 9
23. 3. – 3. postna nedelja: 2 Mz 17, 3 – 7 / Ps 95 / Rim 5, 1 – 3. 5 – 8 / Jn 4, 5 – 42
30. 3. – 4. postna nedelja: 1 Sam 16, 6 – 13 / Ps 23 / Ef 5, 8 – 14 / Jn 9, 1 – 41

16. 3. – 2. postna nedelja

Čez šest dni je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na visoko goro, na samo. Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ko je še govoril, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« Ko so učenci to zaslišali, so padli na obraz in se zelo prestrašili. In Jezus je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!« Ko pa so povzdignili oči, niso videli nikogar razen Jezusa samega. In medtem ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: »Nikomur ne povejte, kar ste videli, dokler Sin človekov ne bo obujen od mrtvih!« (Mt 17, 1 – 9).

Na prvo postno nedeljo smo Jezusa videli v puščavi, kako je uspešno zavrnil vse skušnjave. Za sebe se ni hotel niti malo izkoristiti svoje božanske pojavnosti, Danes pa se pred izbranimi apostoli pokaže v najbolj imenitni nebeški družbi. On je vse svetal ob njem pa dva najvidnejša Mojzes in Elija. Jezus je predstavnikom apostolov pokazal, kdo v resnici je. Dogodek je bilo tik pred odhodom v Jeruzalem, kjer ga je čakalo trpljenje in bridka smrt ter končno zmagoslavno vstajenje. Tudi slovesen sprejem na cvetno nedeljo je povsem nasproten s tistim, kar je Jezus trikrat napovedal. Kakor koli je Oče je iz nebes že drugič potrdil, da je Jezus njegov ljubljeni Sin, ki ga naj le poslušamo. Torej tudi takrat, ko napove svoje trpljenje.

Postni čas nas usmerja, naj se le podamo za Jezusom s svojim križem in ga zvesto prinesemo na cilj. Res je vsak križ težak, vendar tudi učinkovit in najbolj gotova pot do končne zmage nad samim seboj pa tudi nad zlom na sploh. Kadar nas križ pritiska in teži, se le spomnimo na ta dogodek. Ravno Mojzes in Elija sta za časa svojega bivanja in delovanja morala veliko potrpeti, da sta izpolnila svoje poslanstvo, ki jim ga je zaupal dobri Bog. Tako tudi nam nalaga ravno primeren križ.

19. 3. – SVETI JOŽEF

Po treh dneh so ga našli v templju. Tam je sedèl med učitelji, jih poslušal in vpraševal. In vsi, ki so ga slišali, so bili iz sebe nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori. Ko sta ga zagledala, sta bila presenečena in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama tako storil? Tvoj oče in jaz sva te s tesnobo iskala.« Dejal jima je: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« Vendar nista razumela besed, ki jima jih je rekel. Nato se je vrnil z njima in prišel v Nazaret ter jima je bil pokoren. In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, shranila v svojem srcu. (Lk 2, 46-51).

Ob prazniku našega farnega in škofijskega zavetnika, je na mestu Jezusovo začudenje. Kako, da sta ga iskala, ko bi morala vedeti, da je izkoristil priložnost in ostal pri svojem pravem Očetu. Kolikokrat Tudi mi iščemo Boga in pravih rešitev povsem na napačnem mestu. Sveti Jožef je za stanje naše ožje pa tudi širše domovine zelo primeren naslov. Priporočajmo se mu in ga predvsem posnemajmo. Z Marijo sta preživela tri strašne dneve, dokler ga le nista zagledala v Templju med imenitno družbo. Tudi nam je potrebno zaskrbljeno iskanje pomoči za razrešitev gore problemov…

23. 3. – 3. postna nedelja

Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!« Žena je odgovorila in mu rekla: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Dobro si rekla: ›Nimam moža‹; kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« Žena mu je dejala: »Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec). Ko pride, nam bo vse oznanil.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem, ki govorim s teboj.« (Jn 4, 16 – 26).

Ta daljši pomenek z dokaj nenavadno ženo, ki se je zapletla z tolikimi moškimi nas postavlja ob Jezusa v svojem odrešenjskem stilu. Ta stil nas spominja na našega papeža Frančiška. Ni se oziral na staro zamero, ampak ženo prosil vode. To jo je začudilo, On pa je pogovor obrnil na živo vodo. Tako je naneslo tudi na njen problem in grešna razmerja. Ko ji je povedal glede moških, je takoj spoznala, da je nekaj več in hitela po sosede. Nazadnje so tudi ostali poslušalci sami pričeli verjeti zaradi besed, ki so jih slišali na lastna ušesa.

Podobno dela že celo leto papež Frančišek. Kar stopi k človeku in prične z njim pogovor. Vedno govori o usmiljenem Bogu, kljub temu pa jasno pove vsakemu, kar mu gre. Tudi mi si prizadevajmo za resnico. Predvsem si jo priznavajmo ne glede kako je morda obremenjujoča. Jezus nikogar ne obsoja, ampak usmerja na pravo pot. To je pot za njim pot vere in pot odprtosti za življenje v pravičnosti in resnici.

Ne pozabimo, da je Jezus potoval v Jeruzalem križu , trpljenju in zmagi naproti.

25. 3. Gospodovo oznanjenje Mariji

Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. 30 Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« (Lk 1, 28 – 33)

Sredi postnega časa nam pride kot rahel predah prav ta praznik, ki nas vrne v tiste idilične trenutke ob pričetku uresničevanja odrešenja. Nadangel Gabriel je Mariji in tudi nam razodel, da bo njen otrok res nekaj posebnega za vse čase. Prev je, da mu zvesto sledimo pa bo tudi nam še kako koristilo.

Pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas 2014 (2.odlomek)

Postni čas nam postavlja zelo resna vprašanja: Ali res zaupamo v Boga? Ali sprejemamo kot merilo svojega delovanja Jezusov govor na gori in moč njegovega križa? Nas dovolj nagovarjajo besede: Blagor ubogim? Smo pripravljeni s Kristusom vzeti nase bolečine in trpljenje naših preizkušenih bratov in sester? Vsako krščansko občestvo je, tako kot vsak posameznik, verodostojno v izpovedovanju vere, ko njegova vera vodi v konkretna dejanja. Zato morata oznanjevanje in bogoslužje voditi v služenje kot vrhunec v posnemanju Jezusa Kristusa. Duhovna kvaliteta nekega okolja, družine, soseske, sorodstva, župnije, družbe, naroda in države se kaže prav v tem, kakšen odnos ima do bolnih, do ubogih in najšibkejših članov svojih skupnosti. Ali gleda v njih breme ali pa se zaveda, da so tudi oni njihovi bratje in sestre. Kristjani smo na vsakem kraju in ob vsaki priložnosti poklicani, da slišimo krik ubogih. Jezus nam je s svojimi besedami in svojimi dejanji pokazal pot do ubogih, ki so mu posebno pri srcu. Papež Frančišek v svoji apostolski spodbudi Veselje evangelija to takole utemeljuje: »Ubogi imajo prednostno mesto v Božjem srcu. Kristus sam je »postal ubog« (Kor 8, 9). Celotna pot našega odrešenja je zaznamovana z ubogimi. Odrešenje je prišlo k nam po privolitvi ponižnega dekleta iz majhne, odročne vasi na robu velikega cesarstva. Odrešenik je bil rojen v jaslih, med živalmi, kakor se je to dogajalo otrokom najbolj ubogih. Ob njegovem darovanju v templju sta starša prinesla dve grlici, daritev tistih, ki niso mogli plačati jagnjeta (prim. Lk 2,24; 3 Mz 5,7). Odraščal je v hiši preprostega rokodelca in si služil kruh z delom svojih rok. Ko je začel oznanjati Božje kraljestvo, so za njim hodile množice brezpravnih; tako se je pokazalo, kar je sam rekel: »Duh Gospodov je nad menoj; Gospod me je mazilil. Poslal me je oznanjat blagovest ubogim« (Lk 4,18). Tistim, ki so živeli pod bremenom trpljenja in uboštva, je zagotavljal, da jih Bog nosi v središču svojega srca: »Blagor ubogim, ker je njihovo Božje kraljestvo« (Lk 6,20). Z njimi se je istovetil: »Bil sem lačen in ste mi dali jesti« (Mt 25,35). Učil je, da je usmiljenje ključ, ki odpira vrata v nebeško kraljestvo (Veselje evangelija 4/l97). Zato nas papež spodbuja, naj ne obračamo svojega obraza od ubogih in naj si prizadevamo imeti pogled, ki sprejema, roko, ki dviga, besedo, ki tolaži, in srce, ki ljubi (iz nagovora članom UNITALSI, 9. 11. 2013).

Spored sv. maš in bogoslužja

Od 14. do 23. 3. misijon v Črnomlju: Izkoristite to edinstveno priložnost

19.3. SVETI JOŽEF zavetnik naše župnije in škofije: Prav lepo vabljeni na praznovanje našega zavetnika. Ob 10. 00 bomo praznovali doma, popoldne pa nadaljevali v naši stolnici skupaj s škofom in apostolskim nuncijem. Praznovali bomo tudi skupaj z našo skromno in vendar zlato Mimico. Naj nam ne zameri v svoji dosledni skromnosti, ko se veselimo njene Jožefove medalje. Res si vzemimo časa za praznovanje, zahvalo in priporočilo našemu varuhu sv. Jožefu.

Dan celodnevnega češčenja sv. Rešnjega Telesa in Krvi bo letos en teden pozneje in sicer v soboto 22. 3.: ker sem računal, da me ne bo doma smo preložili dan češčenja na naslednjo soboto. Lepo vabljeni, da se ves dan zvrstimo v kapeli sv. Janeza Krstnika. Pričeli bomo ob 8.00 s sv. mašo in potem častili do 12.00. nadaljevali bomo ob 14 h do treh, ko bo križev pot, nato sklep in zahvalna sv. maša

40 dni brez Slovenska karitas nas tudi letos vabi, da se v postnem času odpovemo alkoholu iz solidarnosti do družin, ki živijo v peklu zaradi alkoholizma.

V marcu poskrbijo za urejenost farne cerkve in kapele Radenci.