Oznanila št. 14, 5. 7. 2015, leto XLI

5. .7. – sv. Ciril in Metod: Ezk 34, 11 – 16 / Ps 135 / 1 Tes 2, 2 – 8 / Jn 10, 11 – 16
12. 7. – 15. navadna nedelja: Am 7, 12 – 15 / Ps 85 / Ef 1, 3 – 14 / Mr 6, 7 – 13
19. 7. – 16. navadna nedelja: Jer 23, 1 – 6 / Ps 23 / Ef 2, 13 – 18 / Mr 6, 30 – 34

21. 6. – 12. navadna nedelja

Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Tisti pa, ki je najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. (Jn 10, 11 – 16).

Po slovesnih praznikih Janeza Krstnika, apostolov Petra in Pavla praznujemo prav na nedeljo še praznik slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Na prošnjo naših knezov, ki so sprejeli krščansko vero, je papež izprosil sveta brata na vzhodu in ju posla k nam. Naredila sta ogromno delo, ko sta prevedla Sveto pismo in liturgične knjige v jezik naših prednikov v staroslovanščino. S tem sta nam utrdila vero in postavila temelje naši slovanski kulturi.

Pri tem sta dobesedno posnemala Jezusa Dobrega Pastirja in izgorevala za naš slovanski narod ki se je razprostiral po vsej Panoniji in Moravski. Sedaj nas spremljata kot so zavetnika Evrope. Ko zadnje leto še posebej te dni zaskrbljeno in kritično gledamo na njuno domovino Grčijo, bi verjetno kazalo privzeti si tistega pravega katoliškega misijonskega duha. Kakor sta ona dva zapustila svojo domovino in se vsa predala za utrditev vere in razcvet naše kulture. Tako bi tudi vsa Evropa morala popustiti liberalnemu kapitalu in dati več prostora krščanski solidarnosti. Med tem je tudi znan rek: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« Namesto, da se vse v prek obtožujemo in kritiziramo, bi se kazalo čemu odreči ter kaj prihranit…

12. 7. – 15. navadna nedelja

Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi in jim naročil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. Govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete. Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.« In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo. Izgnali so tudi veliko demonov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali. (Mr 6, 7 – 13).

V času jubilej in novih maš je ta kratek odlomek iz evangelija po Marku kar zgovoren. Jezus pošlje svoje apostole po dva in dva z naročilom in primerno podporo. Hkrati jih opozori, naj ne bodo užaljeni, če jih kje ne sprejmejo, ampak naj gredo dalje, ko so si otresli prah z nog njih samozadostnosti. Te dni so aktualni dekreti, ki jih škofje dajo novomašnikom pa tudi mnogim duhovnikom za novo delovno mesto. Kako so eni zelo veseli prve, ali nove 'boljše' službe, so lahko mnogi razočarani z farani vred.

Navdušenje nad novo službo ni problematično, razen pozornosti, da ne bi zaspali na prvotnim veselju. Delati je treba sproti in temeljito.

Problem nastane, ko nekdo misli, da se mu je zgodila krivica, ker mora zapustiti dosedanjo župnijo. Hvaležno sprejeti škofovo izbiro in pričeti tam, kamor te pošilja Božja previdnost, je najboljša popotnica in podlaga za prihodnje uspehe. To duhovniki več, ali manj natančno vemo, vendar se kaj lahko zgodi, da bi rad nekaj drugega. Zato je potrebna milost, ki jo je treba izprositi – izmoliti.

Molimo za novomašnike, jubilante, prestavljene, upokojene in zlasti vse tiste, ki ostajajo na svojih župnijah, da bi nam šlo tako, kot apostolom ter drugim 72 učencem. Ob vrnitvi so Jezusu poročali o velikih uspehih. On je celo videl satana, ki je kakor blisk padal z neba (prim Lk 10, 17). Uspehi bodo gotovo prišli, če le ostanemo trdno povezani v molitvi in z dobro voljo sprejmemo Božjo voljo.

Kam in kako na počitnice?

Letni oddih nam je gotovo potreben. Na nas pa je, kako ga bomo izkoristili in na kakšen način preživeli. Jaz si želim obiskati nekatere stare prijatelje in kraje. Žal mi skrb za zdravje ne dopušča kopanja v naravi …

Vsak naj naredi tako, kot mu ustreza. Kot župnik pa Vam polagam na srce: poskrbite tudi za svojo duhovno plat. Ne samo radovednost ter udobje telesa. Tudi duše si želi svoje hrane ter izjemnega ugodja, ki ga dobi pri bogoslužju in na nekaterih res milostnih krajih, ali dogodkih.

Tudi duhovne vaje, ali primeren seminar, ali vsaj romanje niso zastarele zadeva, kaj šele, da bi bile odveč. Kakor koli že, najlepše se je vrniti domov.

Zahvala

Iskreno se zahvaljujem za udeležbo pri zahvalni sv. maši ob rojstnem dnevu. Posebej še mladim ženam iz Predgrada, Pake in Jelenje vasi ter Dola. Hvala tudi za vse molitve in žrtvice. Bog Vam povrni!

4. 7. smo razstavili večji del odra. Upamo, da bo preostali del šel hitreje z nekaj izkušenj in ugodnejšim vremenom.

Srečanje v Adregasu

1. 7. 2015 smo se v Adergasu, župnija Velesovo, sestali kolegi, ki smo bili posvečeni pred 30. leti. Bilo je toliko zanimivega za pogovor. Temu primeren je posnetek, ker se mi je mudilo med stare prijatelje. Pravi res konstruktiven pogovor smo imeli šele po kosilu v senci na vrtu. Daniel nas je spremljal iz nebes. Misijonar Tone bi utegnil kmalu postati škof na Madagaskarju. Kapucin Karel je na bolniški. Jezuit Marko se ukvarja z mozaiki. Salezijanca, sta bila zadržana. Nadškof Stanislav, škof Franc in sestra Ivanka so pozabili na svoje visoke in zahtevne službe. Končno smo ugotovili, da se naprej srečujemo vsako leto in ne na deset let.

Spored sv. maš in bogoslužja

Končno nam je uspelo urediti fasado na pročelju župnišča: Zaradi enomesečne intervencije pri sv. Antonu, se je fasada na župnišču odtegnila v poletje, da nas sedaj ovira visoka vročina. Kljub temu smo glavni del odra lahko odstranili. Tu bo sedaj dobila svoje mesto v novi niši Lurška Marija z Bernardko. Skulpturo je naredi Toni, ko se je izkazalo, da v kamnito votlinico ne sodi kip Fatimske M B. Blagoslovili smo ga 16. aprila 2015 v kapeli J. K. Sedaj ga bomo namesti prav na god Karmelske M. B.16. 7. ob zaključku prikazovanj v Lurdu 157 leti. Rimska letnica MMXV pomeni letnico obnove 2015, lahko se tudi prebere kot Marija Mati Xristusova Virgina – Devica.
Oglasni pano smo dali na levo stran vrat in nad njega dodali logotip naše župnije. Številka 2 pomeni našo hišno številko.
Obnova bo še trajala kar nekaj časa. Tudi materiala, bo verjetno treba še kaj dokupiti. Kakšen sok in kavica pride prav v tej res hudi vročini. Pa se vroče priporočamo za vaše osvežilo v blagajni in shrambi. Če Bog da bomo na likof povabili škofa Andreja za sv. Luka dan v oktobru.

16. 7. ob 20. 00 – Jakovini ob 19. 00 križev pot ob 20. 00 praznična sv. maša v čast Lurški in Karmelski Materi Božji. To je že ustaljeno žegnanje, ki se ga z veseljem udeležijo Marijini častilci in prijatelji iz različnih krajev. Ker je v naši kapeli dovolj prostora in zraka, vedno vabljeni vsi, ki utegnete.

V juliju skrbi za sveže cvetje v farni cerkvi Kovača vas in Paka.