Oznanila št. 2, leto XLIII

15. 1. – 2. navadna nedelja: Iz 49, 3. 5 – 6 / Ps 40 / 1 Kor 1, 1 – 3 / Jn 1, 29 – 34
22. 1. – 3. navadna nedelja: Heb 9, 1 -3 / Ps 27 / 1 Kor 1, 10 – 13. 17 / Mt 4, 12 – 23
29. 1. – 4. navadna nedelja: Sof 2, 3; 3, 12 – 13 / Ps 146 / 1 Kor 1, 26 – 31 / Mt 5, 1 – 12a

15. 1. – 2. navadne nedelja

Naslednji dan je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta. Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj, kajti bil je prej kakor jaz. In jaz ga nisem poznal, vendar sem zato prišel in krščujem v vodi, da se on razodene Izraelu.« In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim. In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.‹ In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin.«

Dogodek, ki ga opisuje prebrani odlomek, se je zgodil po Jezusovem krstu. Janez je okoli stoječim ljudem povedal kdo je Jezus, ki je šel mimo proti puščavi, kjer naj bi bil se 40 dni pripravljal na javno delo vanje.

Gre za Janezovo pričevanje o Jezusu. To je tisti, ki je za njim pa je v resnici pred njim. Videl je Duha, ki se je kakor golob spuščal nadenj. Zato je lahko zatrdil, da je On tisto izbrano Jagnje Božje, ki bo odvzelo greh sveta. Prav ta opredelitev greh in ne grehesveta pomeni, da gre za nekaj več. Grehe moramo sproti priznavati, da nam jih usmiljeni Bog odpušča. Greh sveta pa je kompletno stanje duha v svetu, ki je po Adamu ranjen in nagnjen k slabemu. Z Jezusom se ravnovesje zopet vzpostavi. To pomeni, da nismo več determinirani na životarjenje in končno žalostno smrt. Jezus je tisto žrtveno Jagnje, ki bo enkrat za vselej pomiril Boga Očeta in odprlo nebeška vrata za vse, ki si tega resnično želijo.

To Janezovo pričevanje je nagovorilo dva učenca Andreja in Janeza, ki sta takoj krenila za njim. Ko ju opazi, ju vpraša, kaj iščeta. Ona dva prosita, naj jima pokaže, kje stanuje. On jima z veseljem ugodi in ju vzame s seboj. Evangelist Janez je to doživel in tudi zapisal: In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin.« (Jn 1, 34).

22. 1. – 3. navadna nedelja

Ko je slišal, da je bil Janez izročen, se je umaknil v Galilejo. Zapustil je Nazaret in se nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru, v Zábulonovi in Neftálijevi pokrajini, da se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju: Dežela Zábulonova in dežela Neftálijeva, ob poti k morju, onkraj Jordana, poganska Galileja! Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasvetila luč. Od tedaj je Jezus začel oznanjati in govoriti: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.«

Tudi današnji Evangelij priča, da Jezus dela po svoje. Oznanjen je bil v Nazaretu in tam po vrnitvi iz Egipta odraščal. Rodil se je v ravnem hlevu. Po krstu se napoti za 40 dni v puščavo. Nato se zopet poda v Galilejo, ki je zaradi odmaknjenosti od Judeje veljala za versko mlačno. Tudi prerok Izaija jo je že zdavnaj označil za pogansko. Sedaj prav tu zasveti velika luč. Toda pozor, Jezus ponovi Janezov apel: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« (Mt 4, 17). Res prične v najbolj temnem delu Galileje, vendar jasno nakaže, kaj ima v načrtu, to je spreobrnjenje ter sprejem pravil nebeškega kraljestva. Adam nam je zapravil raj z nepokorščino. Ni mogel držati edine zapovedi, da je ugriznil v prepovedan sad. Jezus kliče k spreobrnjenju, k pokorščini Evangeliju. To bo še natančneje pojasnil z blagri in v novi zapovedi ljubezni. Zanimivo, da so mu prisluhnili preprosti, bolni, gobavi, obsedeni… Za farizeje je bil njegov način 'nekako preveč poceni'.

Seda gre za nas. Mi smo na potezi, da ga sprejmemo, ali skušamo nekako obiti ta poziv k spreobrnjenju. Leto usmiljenja se nadaljuje s stoletnico Fatimskih prikazovanj in 500 letnico Lutrove reformacije. Angel portugalske in nato Marija sama sta po treh preprostih pastirčkih vabila k zelo trdemu delo za spreobrnjenje. Moliti in še in še moliti ter darovati žrtvice. To je klic Fatime še zlasti ob 100 letnici prikazovanj.

In kaj je hotel povedati Luter pred 500 leti? Zavzel se je, da bi svojo vero poglobili in utemeljili na Svetem pismu, potem se pa zanesli na Božje usmiljenje milost. To se lepo ujema z letom usmiljenja ter povabilom Fatime. S protestanti smo se prepirali skoraj 450 let. Po II. vatikenskem koncilu smo dali velik poudarek Svetemu pismu in sedaj jih imamo za sicer ločene pa vendar brate. Tako lahko marsikaj dobrega skupaj postorimo. Če je bila Galileja v Jezusovem času poganska in v temi smrtne sence, lahko mirno sprejmemo, da je sedaj Evropa v zelo podobnem položaju.

Zato danes na ekumenski dan sklenimo, da se bomo še naprej z vso ponižnostjo zavzemali za poživitev svoje vere, da bomo upoštevali Marijino željo in poživili ter pomnožili molitev in se izročali Marijinemu in Jezusovemu srcu. Da nam bo vir modrosti in pravega navdiha Sveto pismo in bomo vedno računali na milost.

18. 1. do 25. 1. teden molitve za edinost kristjanov

Večina krščanskih Cerkva si že vrsto desetletij iskreno prizadeva, da bi se kristjani čim bolj zbližali in skupaj gradili Božje kraljestvo po vsem svetu. Letos je v ospredju petstoletnica pričetka reformacije. Od takratnega razkola in ogromnih negativnih posledic je lani prišlo do poziva našemu papežu Frančišku, da je obiskal Švedsko in v Lundu prisostvoval pričetku posebnega leta ob 500 letnici. Lani je prišlo tudi do zgodovinskega srečanja papeža Frančiška in moskovskega patriarha Kirila na Kubi. To sta samo dva vidna dogodka iz prejšnjega leta na ekumenskem področju. Koliko je še manjših in na tisoče majhnih dogodkov, ve samo usmiljeni Bog.

To nas vse spodbuja in hkrati obvezuje, da še bolj goreče molimo in delamo za edinost med kristjani ter kulturno sožitje med drugimi verami. Ta teden bomo te aktivnosti še čimbolj pomnožili.

Sv. Sebastijan 20. 1. ob 17.00 Predgrad

Je že res, da je Anževo ta glavni praznik za Predgrad in sosesko, vendar je že vsaj 200 let sv. Boštjan glavni zavetnik naše največje podružnice. Lepo vabim, da pridemo k sv. maši v čim večjem številu in se brez velikega pompa priporočimo temu velikemu mučencu in svetniku!

22. 1. ob 11.00 Žegnanje pri sv. Antonu Puščavniku nad Kovačo vasjo

Letos imamo čisto pravo zimo, kar bi moralo pomagati k še večji udele¬žbi. Povabite še prijatelje in sorodnike od drugod. Seveda prinesite krake in druge artikle ter kaj denarja za licitacijo. Toni že ustvarja kipec tega znamenitega puščavnika, ki je skupaj s sv. Pahpmijem in Bazilijem oče vzhodnega meništva. Kam pojde letos?!

Dekanijsko srečanje sodelavcev Karitas 12. 1. 2017

že to, da nem je Bog naklonil izjemno topel dan, je znamenje, da je prav, kar počnemo. Iz Črnomlja in Metlike vedno pridejo z velikim navdušenjem ter prinesejo kaj s seboj. Žal se letos niste utegnili udeležiti domači. Na koncu se nam je še pridružil predsednik Škofijske karitas g. Ciril Murn iz Hinj. Kaj naj rečem drugega, kot Bogu Hvala za vse, kar nam ali komurkoli skozi vse leto dobrega storite. Zapomnite si, da je dobrodelnost bistveni sestavni del vsakega kristjana, kajti DOBRO JE DELATI DOBRO!

Spored sv. maš in bogoslužja

17. 1. sv. Anton Puščavnik: Žegnanje bo v nedeljo 22. 1. ob 11.00

18. 1. do 25. 1. Teden molitve za krščansko edinost

21. 1. ob 11. 00 Prihod romarjev k našim jaslicam: Romali bodo člani društva ljubiteljev jaslic in nekateri člani III. reda. Sv. maša bo predvidoma ob 11h po dogovoru v cerkvi, ali ob velikem mrazu v kapeli J. K. To je za nas velika pohvala in priložnost, da se Bogu zahvalimo za naše lepe  in velike jaslice. Hkrati pa prosimo novorojenega Gospoda potrebnih milosti, da bi se v naši dolini življenje pomladilo in pomnožilo.

Verouk ostane na petek. Tako so želeli starši in obljubili pomoč.

Na sestanku 6. 1. so se starši zavzeli, da bi verouk vendar ostal na petek. To je sicer zelo težaven termin, ker so otroci utrujeni in se težko osredotočijo na spoznavanje naše vere.  Ker so mame obljubile, da se bodo potrudile in s svojo redno navzočnostjo pomagale vzdrževati red in budnost, bomo poskusili. Vse pa lepo prosim za duhovno ter moralno pomoč.

V decembru in januarju skrbimo za cerkev in kapelo Tav.