Oznanila št. 14, leto XLV

30. 6. – 13. navadna nedelja: 1 Kr 19, 16. 19 – 21 / Ps 16 / Gal 5, 1. 13 – 18 / Lk 9, 51 – 62
7. 7. – 14. navadna nedelja: Iz 66, 10 – 14c / Ps 66 / Gal 6, 14 – 18 / Lk 10, 1 – 12. 17 – 20
14. 7. – 15. navadna nedelja: 5 Mz 30, 10 – 14 / Ps 69 / Kol 1, 15 – 20 / Lk 10, 25 – 37

24. 3. - 3. postna nedelja- Božji mlini meljejo počasi in po svoje

Ko so potovali, mu je med potjo nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus pa mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je dejal: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!« Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« Jezus pa mu je dejal: »Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«

Pred 34. leti sem na današnji dan obhajal novo mašo. To je bila tudi moja prva sv. maša, ki sem jo vodil. Po toliko letih sem še kako hvaležen Bogu, da me je pred veliko letih prej izbral in poklical, naj grem za njim, kamor koli me pošlje. V jeseni bo minilo 40 let, ko sem prepustil delo in delavnico trem delavcem, sam pa krenil na dokaj tvegano pot študija…

Gornji odlomek iz Evangelija po Luku je zelo zgovoren in lepo priobči kar nekaj dilem, ki se pojavljajo človeku, ko začuti na sebi Jezusov pogled in namig, naj gre za njim. Ne vzemite tega zapisa, kot neko samohvalo. Rad bi poudaril, da Bog dobro ve, kaj dela in koga ter za kaj ga kliče. Jaz sem pred 29 leti pristal med vami, dragi Polanci. Kmalu sem preselil tudi stroje in orodje. Začetek je bil bolj počasen, saj je bilo treba dokončati v Semiču pričeto barko. Ko se je vse nekako uteklo, smo pričeli z komuno in sedaj po trinajstih letih pričenjamo s skupnostjo za duhovnike in redovnike.

Vsak si lahko misli svoje. Jaz pa vem, da že dolgo sledim Jezusovemu povabilu. Že pred skoraj 44. leti se mi še sanjalo ni, kaj me čaka. Kljub temu sem sledil Gospodu. Tudi sedaj vse prepuščam v Božje roke. Naj nam pošlje tiste duhovnike, ki so tako, ali drugače zavili s prave poti. Tukaj jim nudili primerno okolje za razmislek o sebi, da bi enkrat zopet z vsem žarom lahko stopili za Gospodom.

7. 7 . – 14. navadna nedelja

Tedaj je vstal neki učitelj postave, in da bi ga preizkušal, mu je rekel: »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je dejal: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to delaj in boš živel.« Ta pa je hotel sebe opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je odgovoril: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli. Primerilo pa se je, da se je vračal po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in šel po drugi strani mimo. Podobno je tudi levit, ki je prišel na tisti kraj in ga videl, šel po drugi strani mimo. Do njega pa je prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj. Naslednji dan je vzel dva denarija, ju dal gostilničarju in rekel: ›Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, ti bom nazaj grede povrnil.‹ Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« Oni je dejal: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« In Jezus mu je rekel: »Pojdi in ti delaj prav tako!«

Normalen človek se prej, ali slej vpraša: »kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« Razen redkih izjem, si vsi želimo živeti udobno in po smrti na nek način še lepše nadaljevati. Tako se je tudi učitelj postave hotel pred Jezusom nekako pobahati, ko je želel zvedeti še Jezusovo mnenje. Jezus mu je naravnost odgovoril. Prvi del je bil ugoden, drugi del – ljubiti bližnjega kot samega sebe pa je bilo nekoliko težje. Ljudje smo pač sebični in težimo, da bi vendar dobili najboljši del. Z dodatnim vprašanjem se je izogniti, da ne ve koga naj v resnici ljubi.

Jezus pojasni z primero. Seveda bi lahko med one prve dal tudi učitelja postave pa je bil raje vljuden. Ampak Samarijan je bil edini, ki je razumel postavo v praktičnem pomenu…

Roko na srce. Kako se znamo pretvarjati in sprenevedati, ko je treba stopiti v prvo vrsto ter pomagati človeku v stiski. Ne delajmo se nevedne in neobveščene. Lani je zaropotalo preko Vrh gore. Vsak zase ve, koliko je lani prispeval v akciji Slovenske karitas. Sedaj se mi oziramo, koliko bomo deležni njihove konkretne ljubezni…

Vsaka solidarnost je pogojena z neko obliko odpovedi. Plačujemo za pokojnino, zdravstvo, se zavarujemo, smo člani društev in še mnogo drugega… Kristjani smo zavezani k solidarnosti z ljubeznijo, kot nas je Jezus ljubil…

Sveti Peter v Spodnjem Logu ima novo streho na zvoniku

Pred dvajsetimi leti Je veter skrivil križ na vrhu zvonika. Takrat smo ga tudi prepleskali. Kmalu je veter dvignil nekaj pločevine na spodnjem robu. Tudi to je alpinist Lojze Rogelj nekako 'priheftal' nazaj. Potem je veter delal naprej in odtrgal tudi večji kos pločevine na drugi strani. Večkrat sem prišel na podstrešje, bolj mi je bilo jasno, da bo treba temeljito popravilo. Končno si je ogledal zadevo tudi statik ing. Briški iz Kočevja. On je sicer menil, da bi se morda dalo grede podložiti z modernimi materiali. Klepar mojster Andrej Šušteršič je potrdil moje skromno mnenje, ki se tudi nekaj spoznam na les, da je treba narediti novo ostrešje ter vse ostalo. Na škofiji so mi dali pisno dovoljenje, da lahko naredimo cenejšo samo majhno piramido in prepustimo 'boljšim časom'. Mojster Andrej je seveda navijal za pravo streho. Končno se je tudi meni utrnila misel, da gre za edino tipično Kočevarsko cerkev, ki je preživela. Zato zasluži posebno skrb. Odločitev je bila sprejeta, 'da naredimo takšen zvonik, ki se ga ne bomo bali niti sramovali'. Šele ko smo lani sneli staro streho se je pokazalo, kako je bilo vse dotrajano.

Sedaj je vse narejeno tako kot se spodobi. Gospod škof je opravil zgodovinsko sveto mašo. Po revoluciji še ni noben škof vodil slovesne sv. maše niti česa drugega. Sedaj je na slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla vodil praznično somaševanje in blagoslovil zvonik pa tudi novo streho na cerkvi, ki smo jo naredili pred 19. leti in pokopališki križ, ki ga je župnik zastonj naredil na svoj god in praznik sv. Janeza Krstnika ter zastonj pokril mojster Andrej Šušteršič…

Hvala gospodu škofu Andreju za blagoslov in stalno podporo, od kar se je pričelo govoriti o tej za naše razmere veliki investiciji. Hvala mojstru Andreju Šušteršič D.O.O. in njegovi ekipi za dobro opravljeno delo. Hvala mojstru Andreju Banovcu za svetovanje in pomoč pri zidarskih delih. Hvala gozdarju in žagarju Milanu Hlišu z njegovimi fanti. Hvala družini Činkelj, ki nas je ves čas hranila in skrbela, da nismo bili žejni, končno pa je prispevala nekaj v lesu pa tudi z zajetno vsoto denarja. Hvala tudi staroselcem Kočevarjem, ki se zanimajo za nas in po svojih močeh prispevajo. Seveda hvala vsem ostalim domačinom, ki zadevo spremljate in kaj prispevate in vsem, ki še boste kaj prispevali! Naj vam vsem dobri Bog po svoje povrne! Sv. Peter, prosi za nas!

Spored sv. maš in bogoslužja

Gospodu Branku je 16. 6. umrl oče. Po dogovoru z nadškofom je šel za nekaj dni domov, da uredi še nekaj stvari in si skupaj z domačimi nekoliko oddahne.

5. 7. – sv. Ciril in Metod: slavimo god  slovanskih apostolov. Sv. papež Janez Pavel II. ju je razglasil za so zavetnika Evrope. Cerkev pa se na njih obrača  in prosi, naj posredujeta za našo krščansko edinost.

Ob smrti † Justine Makše so domači in sorodniki namenili namesto sveč in cvetja za zvonik 2515 €.  Gre za lepo gesto in vsoto, ki nam še kako pride prav za pokritje računa.  Naj bo to v spodbudo še ostalim, da ob pogrebih raje namenimo kaj v humanitarne namene, namesto sveč…

V juliju skrbijo za krašenje farne cerkve Kovača vas in Paka.