Oznanila št. 8, leto XLVII

800 let od prihoda stalnega kaplana

4. 4. – VELIKA NOČ: Apd 10, 34 – 43 / Ps 118 / Kol 3, 1 – 4 / Jn 20, 1 – 9
11. 4. – nedelja Božjega usmiljenja: Apd 4,23 -31 / Ps 118 / 1 Jn 5, 1 – 6 / Jn 20, 19 – 31
18. 4. – 3. velikonočna nedelja: Apd3, 13 – 15 / Ps 4 / 1 Jn 2, 1 – 5a / Lk 24, 35 – 48

4. 4. – VELIKA NOČ 2021

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in vero-val. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih.

Jezusovo prijetje, kruto trpljenje in najbolj grozna smrtna kazen je apostole in ostale tesne sledilce tako presenetilo in zbegalo, da so se zvečine poskrili, ali vsaj potuhnili – skoraj dobesedno otrpnili. Križanje so opazovali le Janez, Marija in nekaj žena. Dva resna člana velikega zbora Nikodem in Jožef iz Arimateje sta poskrbela za hiter pogreb…

Torej je bila tudi prva krščanska velika noč dokaj podobna sedanjemu 'praznovanju', ko se moramo zapirati v najožjem družinskem krogu.

V takem primeru običajno prve odreagirajo žene, ki jih žene srce in ne gledajo, kaj svetuje razum. Tako je tudi Marija Magdalena zbrala še nekaj žena, ki so Jezusu sledile in mu tudi stregle. Tveganje je bilo še kako poplačano. Prve so zvedele, da je Jezus vstal. Seveda je to zmedo še povečalo, a pričelo se je odvijati nekaj edinstvenega. Torej ni vse izgubljeno. Pričenja se nekaj povsem novega. Še bo nekaj tekanja in prepričevanja, vendar čez 50 dni pride Sveti Duh. Takrat se sproži plaz oznanjevalcev, da je Jezus vstal in živi… »Mir Vam bodi!«

11. 4. – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«

Na veliko nočno jutro je prišlo sporočilo, da Jezusa ni v grobu, ampak je bil obujen. Peter in Janez sta se osebno prepričala, da Magdalena ne laže, 'če že trdi nekaj o vstajenju'. Zvečer so vsi skupaj v dvorani zadnje večerje in vrata so trdno zapahnjena. Kar naenkrat se pojavi in pozdravi: »Mir vam bodi!« Seveda jim je zaprlo sapo, da je moral še enkrat ponoviti. Nato je nadaljeval: »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

Zaradi tega naročila se je preimenovala bela nedelja v nedeljo Božjega usmiljena. Prvo je bil mir, ker je smrt premagana in nebesa so odprta. Če bi ostalo samo pri tem, bi bili le redki pomirjeni. Žal nas je večina Zemljanov grešnih in nebesa bi bila nedostopna. Toda Jezus je apostole in po njih duhovnike pooblasti, da lahko odpuščamo grehe v imenu troedinega Boga. To je polek sv. maše –evharistije naj večji velikonočni dar. Že krst odpusti vse grehe, ki jih človek zagreši do njega. Tisto, kar je narobe po krstu pa se popravi pri sv. spovedi. Žal so nas zadnje čase nekako že skoraj prepričali, da spoved ni tako zelo potrebna. Posledice se lepo kažejo tudi v tej pandemiji, ki nikakor ne odneha. Božje usmiljenje je potrpežljivo in iznajdljivo pa nam daje novih priložnosti za razmislek…

Tudi Tomaž je nekako bil prepričan, da se mora sam prepričati o Jezusu… Čez teden mu je bilo nerodno, da je moral vzklikniti: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«

Ob smrti ga bomo vsi videli, le da bo blagor samo tistim, ki so že prej verovali, da je milost Božja za zveličanje potrebna.

Še in še ponavljamo, da nas še tako strogi ukrepi ne omejujejo, da bi opravili osebno spoved in prejeli obhajilo, le dogovoriti se je treba z domačem duhovnikom za primeren čas. »Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta!«

Kaj se lahko naučimo iz letošnjih praznikov?

Že tretjič nam je epidemija onemogočila nemoten potek obredov in praznovanja. To gotovo nekaj sporoča. Ampak kaj? Vsak si mora postaviti to vprašanje in poiskati odgovor sam ter s pomočjo 'stroke'…

Duhovniki ugotavljamo, da je široko večino najbolj prizadelo odpad blagoslavljanja jedil po terenu. Tudi raznašalci ognja – gobe so bili prikrajšani. Z naše strani je oboje še najmanjši problem. Ogenj si lahko blagoslovite doma z kratko molitvijo in pokropite z blagoslovljeno vodo. Prav je, da je blagoslovljena voda pri vsaki hiši. Jedila 'naj' blagoslovimo pri vsaki jedi posebej. Pred jedjo skupaj nekaj zmolimo in po jedi je lepo , da se zahvalimo. Za veliko noč pa prinesemo nekaj k 'žegnu'. Žal je to letos odpadlo. Po medijih je bilo blagoslavljanja na pretek in kdor je želel, je gotovo 'ujel' pravi trenutek.

Vsak dan je možen prejem spovedi in obhajila, le z župnikom se je treba domeniti za primerno uro. To je veliko več vredno in potrebno, kot glede blagoslovov pa žal razen zelo redkih izjem tega do sedaj še ni nihče izkoristil.

Kaj naj torej spremenimo v svojem odnosu do Boga in med seboj?

Predvsem se poglobimo v velikonočne skrivnosti in svojo vero ponotranjimo, da bo dajala konkretne sadove. Dokler je prepoved zbiranja in zapoved nošenja mask… to spoštujmo. Ko pa enkrat dočakamo konec nadloge le pridimo bližje cerkve. Vsaka nedelja je velika noč v malem in prazniki so za praznovanje. Najvažnejše na nedeljo in praznik je, da se udeležimo sv. maše in prejmemo sveto obhajilo v čisto dušo. Le malo izjem opravičuje izostanek. Poskrbimo tudi za prejem ostalih zakramentov pa bo v dolino in duše prišla verska pomad.

Spored sv. maš in bogoslužja

Ponovno zaprtje države je zopet zahtevalo sv. maše brez navzočnosti vernikov. Do kdaj? Upajmo do bele nedelje Božjega usmiljenja.
Za enkrat je tako. Vendar se lahko tudi podaljša. Zato so sv. maše od 12. 4. pod vprašajem. Če ne bo podaljšanja omejitev, bo tako kot je napisano. Če omejitev ostane, bodo sv. maše zjutraj ob 7. 00 brez navzočnosti vernikov. V tem primeru tudi odpadeta obe dodatni sv. maši oznanjeni za nedeljo 18.4.
Vse spremljajte po tv ali radiju oziroma po spletu. Kljub vsem omejitvam lahko prejmete sv. obhajilo po sv. maši na dvorišču župnišča. Treba pa se je najaviti. Če bi vas prišlo več, počakajte v avtomobilih.
Posamično lahko obiščete cerkev ali kapelo za osebno molitev.

Že tretji prazniki osredotočeni samo na družinski krog
Gotovo ne gre za slučajnost, sli celo za pomoto, ampak za zelo resne težave ter drastično povabilo k tehtnemu razmisleku o dogajanju na celotnem planetu. Ko je prerok Jona skušal pobegniti pred Bogom, je nastal silen vihar. Vsi mornarji in potniki so vpili k Bogu, le prerok je ležal v podpalubju… (prim Jona 1,4 – 16). Svetujem, da si preberete vso knjigo, ker nas stanje usmerja k ukrepanju. Za vernika je na prvem mestu redna in poglobljena molitev. Potem pa odgovorno ravnanje. Tu ni prostora za izgovore, kot jih lahko slišimo, da smo že vsega siti in naveličani. Nadloga ne bo odnehala, dokler se ne odločimo za aktivno sodelovanje. Korajža velja!

V aprilu skrbijo za farno cerkev vaščani iz Deskove vasi.