Oznanila št. 9, leto XLVIII

17. 4. – VELIKA NOČ: Apd 10, 37 – 43 / Ps 118 / Kol 3, 1 – 4 / Jn 20, 1 – 9
24. 4. – 2. velikonoč. – ned. Božjega usmiljenja: Apd 5, 12 – 16 / Ps 118 / Raz 1, 1 – 13 / Jn 20, 19 – 31
1. 5. – 3. velikonočna ned. sv.Jožef del.: Apd 5, 27 – 32. 40 – 41 / PS 30 / Raz 5, 11 – 14 / Jn 21, 1 – 19

17. 4. – VELIKA NOČ 2022

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih.
(Jn 20, 1 – 9)

Ko so Jezusa aretirali, se je pričela naglica. Nasprotniki so ga morali čim bolj pravilno obsoditi na smrt, nato doseči Pilatovo pravnomočnost. Križani je moral biti še ta dan pokopan. Jožefu Arimatejcu je komaj uspelo do sončnega zahoda. Nato je bila velika sobota pasha največji praznik. Drugi dan zgodaj zjutraj pride novica 'da ga ni v grobu'. Zopet tek žena, Petra in Janeza, ki se prepričata in verujeta razburjeni Magdaleni. Ena sama stiska s časom, vmes pa cel dan mirovanja in žalostnega praznovanja. Olajšanje je nastopilo šele v nedeljo zvečer, ko se pojavi med deseterimi in pozdravi: »Mir vam bodi!«

Dragi moji, Jezusova skrivnost je zahtevna. Vedno nas drži v pozornosti. Vedno se preliva eno v drugo in stopnjuje napetost vse do tistega krika s križa, ki je povzročil potres in stotnikovo vero, med privrženci pa največjo žalost in razočaranje. Niti prazen grob ni prepričal najbližjih sodelavcev, da je glede vstajenja mislil resno. Šele na binkošti čez 50 dni bodo razumeli po izlitju Svetega Duha.

Nam je nekoliko lažje, ker to že dolgo vemo. Kljub temu smo toplo vabljeni, da izkoristimo čas sinodalne poti. Zato se napotimo v Emavs, da se nam pridruži in razloži, da je bilo pač potrebno Mesiju trpeti za nas in iti na ta način v svojo slavo. V to vabi tudi nas da se mu pridružimo ob lomljenju kruha in do konca ter naprej. ALELUJA!

24. 4. – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«
(Jn 21, 19 – 29)

Na današnjo nedeljo sta dva protoganista. Tomaž se postavi nad vse, celo Jezusu postavi pogoje za vero Vanj. Ni dovolj deset prič, mora se osebno materialno z tipom prepričati. Za čuda mu Jezus izpolni ta 'opozicijski' postopek. Ko se zgodi, se šele zlomi in zastoka: »Moj Gospod in moj Bog!« …

Jezus je potrpežljiv in prizanesljiv, končno pristavi za vse bodoče rodove: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«

Moram se navezati na sedanji čas in položaj. Stvari se nam čedalje bolj komplicirajo; korona, vojna, ostarelost vernikov, upad duhovnih poklicev, versko ohlajanje… V vse to papež sproži sinodalno pot, ki od nas pričakuje čim večjo aktivnost. Podobno kot Tomaž težko verjamemo, da smo sposobni kaj resnega narediti. Morda nam prav Tomažev primer pripomore do prave poteze. Dokler je bil Tomaž sam naproti apostolom in ženam, je bil močan v svoji zahtevi. Ko se čez teden pojavi Jezus na sredi, Tomaž pade na kolena in vzdihne: »Moj Gospod in moj Bog!« Ja, z Jezusom je vse bolj jasno in enostavno. Bistvo sinodalne poti je ponazorjeno ob poti v Emavs. Dva razočaranca potarnata neznancu glede zadnjih dogodkov, on pa se začudi njihovi počasnosti za verovanje vsega, kar je bilo napovedano o Mesiju. Med potjo povzame besedo in v jedrnati katehezi jih znova navduši za sicer umrlega Učitelja. Končno jima razlomi kruh kot znamenje, da se lahko umakne. Takoj je bil strah in slaba volja premagana, torej na zaj. Tudi nam je hudo, ko ugotavljamo, da ne gre več po starem. Na novo pot pa se le počasi spuščamo.

Ob svoji bolniški sem ugotovil, da se samo po sebi ne bo nič izboljšalo, ampak bo lepo šlo na slabše. Že dolgo si želim 'prehoditi vso župnijo od hiše do hiše', čakam, da se epidemija umiri. Ne gre za preštevanje, ampak za prijazno povabilo k sodelovanju. Po drugi strani je treba zopet poživiti službe ključarja, mežnarja, članov ŽPS in Ž K, ministrantov, pevcev, čistilcev cerkva, aktivnih udeležencev pri raznih delih okrog podružnic in v farnem središču. Zlasti se moramo vsi zavedati, da je vera veliki zastonjski dar, ali milost, ki nam je podarjena od Boga po Cerkvi po župniji od naših dobrih staršev, ali vernih prijateljev. Bog upravičeno pričakuje našo zahvalo, ki jo najlažje izrazimo z aktivnim sodelovanjem tam in tako ter toliko, kot zmoremo…

PAPEŽ IN ŠKOFJE NAS VABIJO K MOLITVI

Za sinodo: gre za skupni in zelo potrebni namen, da bi vsak izmed nas našel svoje mesto v Cerkvi in opravil tisto poslanstvo, ki mi ga je Gospod določil.
Za mir v Ukrajini, da bi se strasti napadalcev pomirile in bi se vsi potrudili za premirje. Zlasti za trpeče civile pa tudi uboge vojake na obeh straneh, za begunce in na tisoče ranjenih ter žal pobitih.
Za našo domovino, da bi na volitvah opravili svojo državljansko dolžnost in imeli srečno roko pri izbiri tistih, ki se bodo nesebično potrudili za našo sedanjo in bodočo blaginjo brez vsakodnevnih obmetavanj ter obtoževanj.
Za papeža, škofe in duhovnike, da bi nas vodili po poti odrešenja. Da bi v nas vzbujali globoko vero trdno upanje in dejavno ljubezen do Boga in bližnjega.
Za naše starše in dobrotnike, za družine, za prvoobhajance, birmance, botre in dobrotnike…
Za nove duhovniške, redovniške in misijonske poklice.
Za naše rajne, zlasti ki so umrli v času epidemije, ko se nismo mogli od njih normalno posloviti… Gospod usliši naše molitve in naš klic naj pride k Tebi!

Spored sv. maš in bogoslužja

P 18. 4.	19.00	Anton K. V. † Maks in za zdravje Anke Sedej
T 19. 4.	19.00	Pr † starši Majerle Predgrad 66
S 20. 4.	19.00	Zg † Zlata M. Šegina obl. n sestra Vida
Č 21. 4.	19.00	Trg † Jožef Mihelič n. Samec
P 22 4.	19.00	Rd za zdravje
S 23. 4.	19.00	Dol Jurjevo žegnanje živi in † rajni Dolani
N 24. 4.	10.00	Trg za farane in dobrotnike
P 25. 4.	19.00	Pr † Stanko Grenc n Anica
T 26. 4	19.00	Trg † družina Majerle obl. Dol 7
S 27. 4.	19.00	Čeplje † rajni Tekavec obl. Kralji
Č 28. 4.	7.00	Trg † rajni duhovniki in za nove duhovne poklice
P 29. 4.	19.00	Rd † Stanko Grenc n. Nežka
S 30. 4.	19.30	SL † rodbina Perko in Činkelj
N 1. 5.	10.00	Trg za farane in dobrotnike

Do birme je samo še 6 tednov, do prvega obhajila samo pet.
Verouk se nam kar naprej izmika, da me resno skrbi, kako se bomo srečali s škofom birmovalcem. Še bolj resno srečanje pa bo z Gospodom, kar zahteva čim boljšo pripravo. Nisem povsem gotov, da bi kateri dan bili vsi prisotni. Vedno manjka vsaj četrtina, ali več kot pol. Nedeljska sv. maša je najvažnejša in to obiskuje kritično malo otrok.
Dragi starši, ne upam si misliti o Vas, da svojih otrok ne marate. Torej pokažite svojo starševsko ljubezen tudi na zven in pridite te preostale dni skupaj k verouku in nedeljski sv. maši. Doma se pa pogovarjajte o veri, kot o nečem lepim in predvsem koristnim, ki Vas bo spremljalo vse življenje zlasti ob resnih trenutkih. Zadnje dejanje je naš odhod k Očetu v nebesa. Lahko se pa to tudi po svoji krivdi zapravi. Bog ne daj, da bi se to zgodilo ravno Vam, ali kateremu od Vaših otrok.
Pogovor o birmi bo v nedeljo 1. 5. ob 10.00 in o prvem obhajilu 8. 5.

Na dan vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa želim vsem ljudem
MIRU, ZAUPANJA TER TRDNE VERE V VSTALEGA GOSPODA.
ALELUJA!

V aprilu skrbijo za cerkev in kapeli Dol, Prelesje, Kot. V maju Zagozdac in Podgori.