5. 2. – 5. nedelja med letom: Iz 58, 7 – 10 / Ps 112 / 1 Kor 2, 1 – 5 / Mt 5, 13 – 16
12. 2. – 6. nedelja med letom: Sit 15, 15 – 20 / Ps 119 / 1 Kor 2, 6 – 10 / Mt 5, 17 – 37
19. 2. – 7. nedelja med letom: 3 Mz 19, 1 – 2. 17 – 18 / Ps 103 / 1 Kor 3, 16 – 23 / Mt 5, 38 – 48
5. 2. – 5. nedelja med letom
Mar ni v tem, da daješ lačnemu svoj kruh in pripelješ uboge brezdomce v hišo, kadar vidiš nagega, da ga oblečeš, in se ne potuhneš pred svojim rojakom? Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in tvoje zdravje se bo hitro razcvetelo. Pred teboj bo hodila tvoja pravičnost in Gospodovo veličastvo te bo zbiralo. Tedaj boš klical in Gospod bo odgovoril, stokal boš in bo rekel: »Tukaj sem!« Če odpraviš jarem iz svoje srede, kazanje s prstom in varljivo govorjenje, če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in sitiš revežu grlo, bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan.
Prejšnjo nedeljo smo slišali osmero blagrov, kar je v bistvu program – temeljna listina Božjega kraljestva. Danes beremo naprej: »Vi ste sol zemlje in še dalje vi ste luč sveta!«
V našem zmedenem svetu, so blagri tako nekaj nenavadnega, da se zdijo skoraj neuresničljivi. Bistveno je, da se znamo znajti in čim več izkoristiti sami za sebe. Mar mi je za drugega, pomembno je, da je meni vse prav in debelejši konc klobase. Tako nekako potekajo zadeve v sedanjem svetu. Vendar se kristjan nikoli ne sme s tem sprijazniti, kaj šele poenotiti. Kdo drugi, kot mi moramo prispevati k reševanju ne zavidnega položaja.
Sol nam pomaga ohranjati zdrava živila, hkrati pa je simbol modrosti. Ravno modrosti nam primanjkuje na celi črti. Tudi zdravih odnosov ni nikoli preveč. Za varno pot je potrebna dobra luč. Na svečnico beremo prerokbo starčka Simeona, ki Jezusa imenuje Luč v razsvetljenje poganov.
Morda se sprašujemo, kako naj bomo sol in luč. Rešitev ponuja Izaija v prvem berilu. Svetuje medsebojno solidarnost in pomoč v konkretnih zadevah. Ko je vse urejeno, se lahko tudi modruje in razpravlja. Ob kakršnikoli stiski so smiselna le konkretna dejanja. Z njimi si ob Marijini pomoči izprosimo tudi Božjo naklonjenost, ki nam je vedno dobrodošla.
12. 2. – 6. nedelja med letom
Če hočeš, boš izpolnjeval zapovedi, in zvestobo ohraniti je stvar tvoje dobre volje. Predte je položil ogenj in vodo, roko boš iztegnil, po čemer boš hotel. Pred ljudmi sta življenje in smrt in kar bo komu po volji, mu bo dano. Zakaj velika je modrost Gospodova, silen je v mogočnosti in vidi vse. Njegove oči zrejo na tiste, ki se ga bojijo, in pozna vsako človekovo dejanje. Nikomur ni ukazal, naj bo brezbožen, nikomur ni dovolil grešiti.
Jezus nadaljuje svoj govor. Od soli in luči, kar moramo biti kristjani, sedaj zatrdi, da ni prišel odpraviti postave, ampak dopolniti. Žal smo od apostolskih časov veliko zapovedi omilili in nekatere skoraj dobesedno pozabili. Jezus pa danes stopnjuje zapovedi in zahteva, da se jih kristjani dosledno držimo. Nič ne odpravlja, ampak zahteva, da zapovedi razumevamo v luči ljubezni. Iz ljubezni do bližnjega in do Boga se varujemo vsakega greha zoper človeško dostojanstvo in božjo svetost. Da bi to vzeli čim bolj zares zatrjuje, da je bolje odsekati kakšen telesni ud, kakor grešiti.
Resnično grobo zvenijo te besede, vendar jih Jezus govori, da bi se zavedli farizejske hinavščine. Oni so na zunaj vedno vse naredili v skladu z vsemi predpisi postave. Na znotraj pa so bili brezobzirni do vseh in vsakogar, kogar smo mogli izkoristiti in se polastiti njegovega premoženja. To sprevrženost lahko opazujemo v našem parlamentu, ki se večina obnaša kakor se obnaša, da nobena še tako dobrohotna pobuda od druge strani ne pride v poštev …
Še enkrat poudarim, da je dopolnitev postave ljubezen, ki jo je Jezus skazal s tem, da se je pustil pribiti na križ in hkrati molil za tiste, ki so ga križali. Modri Sirah v prvem berilu omenja strah Gospodov. Ne gre zato, da bi Bog vedno prežal na nas in samo čakal prilike, da bi nas kaznoval. Sirah tudi pravi, da je strah Gospodov pričetek modrosti. V čem je temeljna modrost, ali ni v tem, da spoznamo tistega, ki nam želi dobro. Ko spoznamo Njega, ga ja ne bomo žalili s svojo neposlušnostjo, kar vodi v greh. Kljub vsej svoji dobri volji in želji živeti brez greha, nam prej ali slej spodleti. Takrat nam vest prigovarja, naj čim prej opravimo sv. spoved in zopet vzpostavimo normalen odnos z Bogom in Cerkvijo. Zahodni svet se je navadil živeti, tako, kakor da Boga ni, ali vsaj, da se Bog za nas ne meni. To je hudičeva prevara. Bog je vedno navzoč in ima vse pod kontrolo.
Apostol Pavel nas v drugem berilu spodbuja, da ni prišel k nam z neko vehementno visokostjo besede, ampak je sklenil, da nam oznani Jezusa Kristusa in to križanega. Pavel nam predstavlja skrajno Božje usmiljenje. Na to nas opozarja strah gospodov. Bodimo modri in ne nasedajmo hudičevim domislicam. On vedno prične s čim 'nedolžnim'. Saj to ni nič takega, potem vedno stopnjuje, dokler se ne znajdemo v njegovi zanki. Torej čim prej presekati in odsekati ter veči daleč, daleč od sebe!
Po svečnici se poslovimo od jaslic
Po domovih se običajno jaslice pospravijo na tri kralje zvečer, ali v naslednjih dneh. Ožja božična doba traja do tega praznika. Drugi mejnik je nedelja Jezusovega krsta, torej nedelja po treh kraljih. Po cerkvah jih obdržimo do svečnice. Takrat praznujemo dogodek, ko so 40 dni starega Jezusa prinesli v tempelj in zanj darovali dve grlici, ali dva golobčka, kot je predpisovala Postava, ki jo je prejel Mojzes na potovanju iz Egipta. Takrat je Jezusa starček Simeon imenoval 'Luč v razsvetljenje poganov'. Od tod tudi razlog, da je na ta praznik najbolj primerno blagosloviti sveče. Tiste, ki jih uporabljamo pri bogoslužju in one po kapelah ter naših domovih.
Torej jaslice bomo pospravili, vendar bomo jasličarji vse leto nosili božično zgodbo, če ne v zavesti pa v podzavesti. Letos 2023 še toliko bolj, ker smo v jubilejnem letu. 800 let od prvih sicer živih jaslic sv. Frančiška v Greci. Gre za častitljivo obletnico, ki je nikakor ne smemo prezreti. V naši župnijski cerkvi so jaslice dobile posebno mesto in veljajo daleč na okrog kot nekaj izjemnega. Molimo, da bi nam uspelo lepo predvsem poglobljeno praznovati jubilejno leto in narediti jaslice, ki bi nas še bolj približale Gospodu. On vedno prihaja in prinaša mir in luč v vse bolj poganske čase.
Kaj misli o sebi letošnji nagrajenec župnik polanski?
Ni lahko pisati o sebi, predvsem pa je malo čudno. Kljub temu čutim potrebo povedati, kaj si jaz mislimo o vsem. Sicer vsakih 14 dni lahko prebirate moja razmišljanja ob Božji besedi.
Letos 14. marca bo mililo 50 let, kar sem postal zelo mlad obrtnik, v zaselku Jakovini, ki ga ni na zemljevidu. Ni bilo ceste, telefona in ne zanesljiva elektrika iz Hrvaške. Malo orodja in izkušenj, a veliko volje prispevati svoj delež, da bi na deželi ostalo vsak nekaj družin. Po nekaj letih sem spoznal, da je lepo delati, a težko voditi 'socialno' ekonomijo. To sem nekako zaupal Bogu, ki je slišal in me na njemu lasten način prestavil v Poljansko dolino. Po 33 letih lahko rečem, da mi je našel najboljšo župnijo, ki je zelo velika z veliko stavbami in z malo ljudmi, da lahko polek duhovniškega dela porabim kar nekaj ur za delo v lesni stroki. Malo po malo se je nekaj nabralo.
Vedno me vleče narediti nekaj novega, lepega in koristnega, po sprejemljivi ceni. Najprej skušam narediti sam, kar vem in zmorem, šele potem grem 'fehtati'. Na začetku mi je nadškof Šuštar položil na srce, da se župniku ne spodobi ukvarjati s folkloro ampak z kulturo in kmalu je prišla k nam tudi kultura s slikarjem g. Maksom Sedejem (okrog 50 monumentalnih enot). Nekoliko kasneje se je čedalje bolj uveljavljal naš g. Tone Zagozdaški. Njegovih umetnin se ne da natančno prešteti. Na jaslicah jih je skoraj 450. Na novih klopeh jih je sedaj 40 in upajmo kmalu še 15.
Posebno poglavje je Karitas in komuna Tav. Mnoge je skrbelo, potem je izgledalo idilično. V resnici je šlo za resno in odgovorno, a koristno delo, ki ga brez ga. Katice in tudi širše podpore ne bi zmogel. Hvala Bogu in vsem, ki 'nam' priznanje privoščite in z menoj tolika leta potrpite.
Spored sv. maš in bogoslužja
| P 6. 2. | 17.00 | Pr † Ivan, Edo in Tanja ter za zdravje v družini Mihelič |
| T 7. 2. | 17.00 | Zg † Vlado Molec 8. dan |
| S 8. 2. | 17.00 | Trg † Ivana obl. in rajni Madronič Prelesje |
| Č 9. 2. | 17.00 | Trg † Valentin in Ana Križ |
| P 10. 2. | 17.00 | Rd na čast M B za zdravje n. Vlasta |
| S 11. 2. | 17.00 | N M † na čast Lurški Mariji v zahvalo |
| N 12. 2. | 10.00 | Trg za farane in dobrotnike |
| P 13. 2. | 17.00 | Pr † Ivan in Katarina Konda Dol |
| T 14. 2. | 17.00 | Trg † Jože Mihelič n. Trošt S. K. |
| S 15. 2. | 17.00 | Trg † Rudi Kobe obl. |
| Č 16. 2. | 17.00 | Trg † Julijana obl. In Jurija Mihelič |
| P 17. 2. | 8.00 | Rd † Jože obl. in rajni Mihelič D. Radenci |
| S 18. 2. | 17.00 | SL † Nada Panjan n. dr. Brelova |
| N 19. 2. | 10.00 | Trg za farane in dobrotnike |
11. 2. Lurška mati Božja N M Klošter: Včasih smo kar v lepem številu poromali v Novo mesto. Zadnja leta pa romam sam, ker mi je Lurška Marija pri srcu. Končno sem v Novem mestu tri leta bil kaplan. Po drugi strani sem hvaležen Mariji za vse milosti, ki jih je izprosila naši družini. Tudi sej vem, da nam je Bog še bolj naklonjen prav na njeno priprošnjo.
17. 2. ob 18.00 Podelitev občinske plakete župnik polanskemu:
Po 32 leti bitja in žitja v naši dolini je nekdo opazil, da sem med vami od neke širše koristi. Tako je na predlog K S Stari trg ob Kolpi občinski svet odločil, da letošnje najvišje priznanje podeli župniku Jožetu Pavlakoviču. Po mojem mnenju bi to nekako bolj pasalo čez dve leti, ko bom star 75 let. Sicer ne vemo ne dneva ne ure, kdaj bo treba na oni svet. Hvaležen sem vsem, ki ste se za to zavzeli. Upam, da nam bo Bog naklonil še kaj moči in priložnosti za še kakšno dobro delo. Lani 2022 je tudi Gasilska občinska zveza ob 110 letnici podelila župniji in župniku svojo jubilejno plaketo.
Lepo je prejemati pohvale, vendar je pohvala predvsem obveznost za naprej. Torej z Božjo pomočjo v nove napore.
V februarju urejajo kapeli, župnišče in cerkev Brezovica Čeplje, Kralji, Nemška Loka in Vimolj.