20. 2. – 7. navadna nedelja: 3 Mz 19, 1 – 2 I Ps 1 Kor 3, 16 – 23 / Mt 5, 38 – 48
27. 2. – 8. navadna nedelja: Iz 49. 14 – 14 / Ps 62 / 1 Kor 4, 1 – 5 / Mt 6, 24 – 34
6. 3. – 9. navadna nedelja: 5 Mz 11, 18. 26 – 28. 28 / Ps 31 Rim 3, 21 – 25 / Mt 7, 21 – 27
20. 2. – 7 navadna nedelja – ljubezen do sovražnikov
»Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. 39 Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.«
»Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.« (Mt 5, 38 - 48).
Jezusov nauk postaja čedalje bolj konkreten in radikalen. Prejšnjo nedeljo smo slišali, da je prišel dopolnit postavo. Mislim, da je največja dopolnitev v miroljubnim prenašanju žalitev, trpljenja in predvsem zapoved ljubezni celo do sovražnikov. Torej nam ostaja nastavljanje novemu udarcu še drugega lica in ljubiti tudi tiste, ki ti odkrito nasprotujejo in želijo zlo.
Na prvi pogled je zadeva dokaj groba in odbijajoča. La kdo bi to zmogel. Prvi je to zmogel Jezus sam za njim pa toliki od prvih kristjanov in mučencev vse do naših treh blaženih Alojzija Grozdeta in Drinskih mučenk Antonije in Krizine pa vse prek škofa Vovka in tolikih drugih, ki se danes pri nas in po svetu trudijo, da bi zavladalo Božje kraljestvo med nami in z nami.
V sedanjem podivjanem potrošništvu je poziv še kako na mestu. Res je treba zavreči to sedanje pogubno mišljenje. Po drugi strani pa je treba resnično moliti za zdravo pamet in miren prehod na nove obče človeške in krščanske odnose…
27. 2. – 8 navadna nedelja
»Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.« »Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec? In za obleko, kaj skrbite? Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne prede¬jo, toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena izmed njih. Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, mar ne bo mnogo bolj oblačil vas, maloverni? Ne skrbite torej in ne govori¬te: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Iščite najprej Bo¬žje kralje¬stvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.« (Mt 6, 24 – 34).
Po Jezusovi radikalni zaostritvi naših medsebojnih odnosov – zahtevi celo ljubezni do sovražnikov, nas danes zopet prime z druge strani. Danes pravi naj se ne sekiramo preveč za preživetje našega telesa. Naj skrb prepustimo ljubemu vsemogočnemu Očetu… V taki krizi, kot jo tolčemo, se tudi to sliši dokaj nenavadno in izzivalno. Kljub temu ne moremo mirno mimo prebranega. Rešitev se skriva v prvi vrstici, ko Jezus jasno pribije, da ne moremo služiti dvema gospodarjema: če bi se tega zavedali vrli 'mariborski poslovneži', bi bilo sedaj vse še lepo in prav. Koliko razočaranj in ponižanj bi bili obvarovani akterji krize in vsi ostali, ki jih je prizadelo.
Seveda se je treba najprej spustiti na realna tla, morda kar na kolena in se vedno priporočiti dobremu in usmiljenemu Bogu, ki skrbi za ptice pod nebom, lilije na polju in vse, kar je ustvaril. Kako ne bo poskrbel šele za ubogega človeka, ki ga prosi za preživetje.
Vsiljuje se ugovor. Kaj pa lakota, vojne terorizem, muslimanska revolucija, azijska ekspanzija??? Od kar svet stoji je to več ali manj obstajalo. Ljudje so tolkli lakoto, trpeli preganjanja, suženjstvo, krivice... Propadle so cele civilizacije in pomorjeni so bili celi narodi… nekateri pa so preživeli.
In kdo so ti, ki so preživeli?
Tisti, ki so imeli zdrave korenine in zdrave medsebojne odnose. Tisti, ki so živeli blagre oziroma iskali Božje kraljestvo. Tudi druge civilizacije in religije imajo pogosto postavljene svoje temelje na iskreni želji ugajati edinemu Bogu stvarniku in gospo-darju vsega, ne glede koliko se tega res zavedajo. Mi kristjani smo v veliki prednosti, ker nam je Bog Oče po Jezusu prišel na proti, da nam pomaga v naših stiskah in slabostih.
Ne bojmo se zaupati našemu Gospodu. Poskrbimo za zdrave medsebojne odnose i vse se bo nekako 'posložilo' oziroma uredilo.
V postnem času se potrudimo tudi mi in kaj primaknimo, da se letos čim več naredi na našem skupnem domu. Potem bomo lahko še kaj več postorili po naših številnih podružnicah, ki čakajo prenove in nadaljevanja posodobitve.
Veroučna stran: Zakaj pri bogoslužju uporabljamo zvonček?!
Bogoslužje je skupno opravilo vernikov, ki ga na župniji največkrat vodi župnik. Da se prične ob določenem času, poskrbijo cerkveni zvonovi in stolpne ure in sedaj največ pisana oznanila. Zvečine ima že vsak uro na roki in mobi v žepu, ki tudi natančno merijo čas, zvonovi niso več kako nepogrešljivi, ker se itak zaradi hrupa od prometa in vožnje v avtomobilih redko kje slišijo. Ministranti pa uporabljajo mali zvonček za urejen potek samega bogoslužja. Zvonček se oglasi ob vstopu, kar pomeni, da vsi vstanemo in pevci pa zapojejo vstopno pesem. (Pri nas že prej običajno molimo pred najsvetejšim, da ni slovesnega vstopa. Je pa slovesni blagoslov z Najsvetejšim. Takrat ministrant pozvoni. Vsi stoje ali kleče v popolni zbranosti prejmemo blagoslov in se na koncu pokrižamo. Ministrant zopet pozvoni ko duhovnik moli 'epiklezo' nad prinesenimi darovi in naredi križ. Če ne prej, takrat vsi vstanejo, ali pokleknejo. Ko duhovnik povzdigne hostijo in potem kelih pozvoni trikrat, ali malo dlje. Vsi gledamo v sv. REŠNJE TELO in nato REŠNJO KRI. Ko duhovnik odloži in poklekne tudi lahko pozvoni, da v duhu vsi navzoči pokleknemo pred GOSPODOM. Torej med blagoslovom z NJSVETEJŠIM in povzdigovanjem ni nobenega drugega opravila, kaj šele listanja po notah in dogovarjanja za naprej niti petja. Včasih se pozvoni z velikim zvonom, ali kratko potrkava za tiste, ki so doma. To ni župnikova samovolja, ampak dolžnost, da zadeve uredi svetemu trenutku primerno. Seveda se lahko vsak zmoti in napačno od reagira. Vendar v takem primeru, bo takoj poslušal tistega, ki mu daje znak, ne pa trmasto vztrajal pri svojem.
Še nekaj. Pri nas imamo pred sv. mašo izpostavljeno. To je že kar nekaj let in v cerkvi se na glas moli rožni venec. Ko vstopate v cerkev se temu primerno vedite. To pa opravite tako, da stopite malo naprej od kropilnika, ali v stran proti koru, se tam ustavite, lepo pokrižate z blagoslovljeno vodo, pokleknete vsaj na eno koleno in nato v duhu pozdravite svojega ODREŠENIKA. Bolniki in ostareli naredijo tiste pobožne kretnje, ki jih zmorejo. Spremljevalci pa si le vzemite hip prostosti in ODREŠENIKA pozdravite po svojih najboljših močeh.
Še enkrat poudarjam, da ne gre za neko zadrtost župnika poljanskega, ampak za našega BOGA in ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA v NAJVETEJŠEM zakramentu. Trdno upam, da v cerkev prihajamo z dobrimi nameni, to je dati BOGU čast, hvalo in zahvalo za nazaj in mu izraziti prošnje za naprej. Pa brez zamere.
Drug drugega bremena nosite!
Spored sv. maš in bogoslužja
P 21. 2. | 17.00 | Pr † Peter obl., Blaž in Jože Štefanc Predgrad |
T 22. 2. | 17.00 | Trg † Rudi Kobe 8. dan |
S 23. 2. | 17.00 | Zg † Marija obl. in Mirče Hrovatin |
Č 24. 2. | 7.00 | Trg na čast sv. Antoni n. T.T. |
P 25. 2. | 17.00 | Trg † Rudi Kobe n K. Š. |
S 26. 2. | 17.00 | Rd za svojo družino in v dober namen M. |
N 27. 2. | 10.00 | Trg † Jožef Lukanič paka |
P 28. 2. | 18.00 | Pr za farane in dobrotnike |
T 1. 3. | 18.00 | Trg po namenu škofije N M |
S 2. 3. | 18.00 | Zg † rajni iz družine Mihelič n. p. F. S. |
Č 3. 3. | 7.00 | Trg za farane in dobrotnike n. m. n. d. 6. 3. |
P 4. 3. | 18.00 | Trg † Jože obl. in Kristina Kuk |
S 5. 3. | 18.00 | Rd † Peter Šterbenc 30. dan |
N 6. 3. | 8.30 10.00 |
SL † Anton Makše Trg † teta Ivanka in bratranec Milan Perko |
28. 2. premik ure večernih sv. maš: dan se naglo podaljšuje in zlasti v jasnem vremenu je kar nekako nerodno iti k večerni sv. maši, ko je še sonce visoko na nebu. Torej naslednji ponedeljek eno uro pozneje ob 18. 00. Seveda, če le morete, pridite tudi k rožnemu vencu 20 minut prej
4. 3. seja ŽPS in Ž K: Gotovo se imamo marsikaj pogovoriti. Zlasti o obnašanju pred Najsvetejšim in med sv. mašo in sploh v sakralnih prostorih.
Pogovor bo potekal tudi o načrtih za to pomlad in poletje.
V letu solidarnosti vabim člane Karitas, da se čim bolj aktivirajo tudi z udeležbo na sejah. Torej pridite bližje, da dobite konkretne navodila in zadolžitve!
18. 2. 2011 se je dokončno zaključila doba Kometa:
Delo je steklo pred davnimi 39 leti. Koliko je bilo prizadevanj še prej natančno vejo samo tisti, ki vse gledajo že iz večnosti. Težko mi je o tem pisati, ker je preveč boleče. Kot župnik lahko samo zapišem iskreno zahvalo Bogu za teh 39 let priložnost za delo primeren zaslužek, redno plačo in toliko svežina za našo osamelo dolino. Seveda je na mestu rudi zahvala in pohvala vsem, ki so kakorkoli zaslužni, da je obrat bil postavljen.
Ravno tako vodstvu matičnega podjetja v Metliki, ki je do zadnjega vztrajalo, da se je delalo tudi pr nas. Res Bog plačaj!
Molimo za to, da bi se čim prej pojavil novi lastnik z novimi možnostmi.
V marcu skrbijo za cvetje v farni cerkvi Kovača vas in Paka.