26. 6. – 13 nedelja med letom: 1Kr 19, 16b. 19 – 21 / Ps 16 / Gal 5, 1 – 13 / Lk 9, 51 – 62
3. 7. – 14. nedelja med letom: Iz 66, 10 – 14c / Ps 66 / Gal 6, 14 – 18 / Lk 10, 1 – 12. 17 – 20
10. 7. – 15 nedelja med letom: 5 Mz 30, 10 – 14 / Ps 19 / Kol 1, 15 – 20 / Lk 10, 25 – 37

26. 6. – 13. nedelja med letom

Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa, se je tudi sam trdno odločil iti v Jeruzalem. Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samarijsko vas, da bi vse pripravili zanj; vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal. Nato so odpotovali v drugo vas. Ko so potovali, mu je med potjo nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus pa mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je dejal: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!« Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« Jezus pa mu je dejal: »Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«
(Lk 9, 51 – 6)

V obdobju novih maš in zlasti jubilejnih je današnji Evangelij lepo provokativen, da nas pritegne k razmisleku. Jezus gre s svojimi v Jeruzalem, kjer ga bo doletelo mnogo hudega in nato zmagoslavje. Samarijani ga ne sprejmejo. Potem pride nekdo, ki bi rad hodil z njim in z njimi pa ga Jezus ne sprejme. Drugega pokliče pa se oni obira…Skratka, dokaj čudno, a resnično.

Hoditi za Jezusom, ali celo z Njim, je življenjsko resna stvar.

Torej po vrsti:

Samarijani niso Jezusa sprejeli tudi zaradi tega. Ker je šel v Jeruzalem. To je glede vere lahko problematično, nekoga odkloniš, ker pač ravna malo drugače. Jezus je vendar vzbujal toliko pozornosti, da bi ga morali prepoznati…

Glede duhovnih poklicev je Jezus suveren. Ne da se pregovoriti, ali prisiliti. Enega pokliče, drugega pa ne. To sicer čudi mnoge, ker so za nekoga prepričani, da bi bil dober duhovnik, ali redovnica, a ga 'ne pokliče'. Nekoga drugega, ki po naših kriteriji 'nima pravih lasnosti' pokliče in ga pusti v svoji službi do smrti…

Mi sicer opazujemo in po svoje pomagamo, prosimo, molimo. Bog se odloča po svoje in pomaga izbranim, da pridejo do cilja in premagujejo velike ovire.

Torej molimo in ne obupujmo, tudi ko ni ravno vse po naši zamisli. Bog že ve, kaj dela in kaj mi resnično potrebujemo.

3. 7. – 14. nedelja med letom

Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval iti. Rekel jim je: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosíte s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal in spotoma nikogar ne pozdravljajte! V katero koli hišo pridete, recite najprej: ›Mir tej hiši!‹ In če bo v njej sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se mir povrne k vam. V tisti hiši ostanite ter jejte in pijte, kar vam dajo, kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne hodíte iz hiše v hišo. V katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, s čimer vam postrežejo. Ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in jim govorite: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹ V katero koli mesto pa pridete in vas ne sprejmejo, pojdite na njegove ulice in recite: ›Tudi prah vašega mesta, ki se je prijel naših nog, otresamo na vas, vendar védite, da se je približalo Božje kraljestvo.‹ Povem vam: Sódomi bo na tisti dan laže kakor temu mestu.«
Dvainsedemdeseteri so se veseli vrnili in govorili: »Gospod, celo demoni so nam pokorni v tvojem imenu.« In rekel jim je: »Gledal sem satana, ki je kakor blisk padel z neba. Glejte, dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodo-valo. Vendar se ne veselite nad tem, da so vam duhovi pokorni, ampak se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.«
(Lk,10, 1 – 12. 17 – 20)

Zopet se tema nadaljuje.

Jezus je imel 12 apostolov vedno okrog sebe. Poleg njih še 72 učencev, ki niso bili ravno vsak dan v njegovi šoli. Tudi te je včasih poslal v bližnje vasi in mesta, da so ljudi obvestili o njegovem prihodu. Tako so naredili neko 'reklamo' za nebeško kraljestvo. Lahko so potrjevali svoje besede z dejanji, ki so se jim ljudje čudili. Po enem takih obhodov so se čudili učenci sami nad tem, kako jim je šlo vse od rok. Celo hudiča so preganjali. Jezus jih je pohvalil, da so delali z vero in tako naredili veliko lepih reči. Vendar jim je položil na srce, da naj bo razlog njihovega veselja, ker so njihova imena zapisana v nebesih.

To mora veljati tudi nam in za nas, da so tudi naša imena zapisana v nebesih. Vendar nismo že v nebesih, ampak se moramo še potruditi. Kako se to doseže. V nebesih smo se zapisali ob krstu, tja bomo prišli, če bomo zavestno sledili Jezusu in izpolnjevali njegovo voljo.

Da se ne bi nekako naveličali hoditi tesno za njim, je dobro svojo pripadnost stopnjevati s tem, da vsaj občasno naredimo krog med ljudmi in jih poskusimo navdušiti za Gospoda. Spričo okoliščin se nas loteva neka otožnost, kakor, da se nič ne da ukreniti proti upadanju naše verske gorečnosti. Pred nami so počitnice, ko si mnogi privoščite obisk raznih krajev. Kako lepa priložnost, da se udeležite bogoslužja, ki ga vodi drugačen duhovnik, kjer so malo drugačne navade in drugi krajevni zavetniki. Isti pa je troedini Bog, ki nas čaka. Želim Vam veliko dobrih izkušanj!

Z procesijo smo zaključili vse 'ceremonije', ki zahtevajo več sodelavcev!?

V postu je dodatna pobožnost križev pot. Veliko nočno tridnevje ima veliko dodatkov, kjer je predvideno več ministrantov. To se zaključi z vstajensko procesijo. Potem so šmarnice, prvo sveto obhajilo, birma in končno še telovska procesija. Ravno procesija predvideva, da sodelujejo vsi navzoči. Ob mašniku so potrebni 4 za nošenje 'neba –baldahina', 2 za sveče, 1 za kadilnico, vsaj eden za zvonce, eden za knjigo in velum - ogrinjalo. Na čelu procesije gre križ. Za njim moški z velikim banderom 3 nosači, za moškimi mladina z tremi manjšimi banderi, za njimi veliko otrok, ki posipajo cvetje, usmerjajo jih mamice. Pred nebom imajo odlično mesto pevci in pevke (torej vsi, ki imajo kaj glasu in posluha). Za najsvetejšem gredo preostale starejše žene, ki goreče molijo rožni venec. Na oknih gorijo sveče, iz zvonika se izmenično oglaša pritrkavanje, ko imajo pevci pavzo. Pot procesije se lepo počisti in slovesno okrasi zlasti oltarčki. V dogajanje je vključeno vse »kar leze inu gre«. (Spomnite se, kako je bilo po vojni ob praznovanju krajevnega praznika, ali ob obisku kake 'višje osebnosti'). Od onih prejšnjih smo si obetali nekaj naklonjenosti. Kaj pa od Boga, ali se od Njega nič ne nadejamo?!

Oratorij Stari trg ob Kolpi 4. do 9. 7.

Dober trening za vključevanje v župnijske dejavnosti je ORATORIJ. Tu se otroci zbirajo en teden, ob igri in zabavi spoznavajo določeno osebnost iz Svetega pisma, ali iz zgodovine Cerkve. Letos je to lik ustanovitelja jezuitov sv. Ignacija Lojolskega. Na oratorij so posebej vabljeni šolski otroci do 6. razreda, starejši pa se lahko vadijo, da bi postali animatorji. Letošnje geslo je del Ignacijevega: »Za slavo Božjo!«

Blagoslov obnovljene kapelice sv. Antona 13. 6. 2022

Za postavitev strehe so me Predgrajke prosile že v onem tisočletju pa nekako nisem utegnil. Na večkraten opomin Ivama Konda sva skupaj z Tonetom pričela 3. 11. 2020. 2021 je bila narejene streha, končno 2021 je bila kapelica in kip sv. Antona urejena. Hvala Bogu, da nam je vendar uspelo. Sedaj je prišel čas za blagoslov.

Na kratko Ivan je vztrajal, Tone je župniku pomagal, Lojze je lepo počistil, Janez je pokril, Tihomir je zidaril, Janko je pobarval, dobri ljudje so prispevali za stroške.

Sedaj bomo blagoslovili in se še rajši priporočali v raznih zadevah, Sv. Anton Padovanski je eden največji priprošnjikov v stiski.

Spored sv. maš in bogoslužja

P 27. 6. 20.00 Pr † Anton Šavrič 8. dan
T 28. 6. 20.00 Zg † Štefanija, Peter in Pavle Frice
S 29. 6. 20.00 Trg c † družina Ferderber Blaževci in Jaklič Krasinec
Č 30. 6. 20.00 Drugje † Peter Medoš 30 dan
P 1. 7. 20.00 Rd † Jurij Špehar 2. obl.
S 2. 7. 20.00 Trg † rajni iz družine Koce
N 3. 7. 10.00
12.00
Trg za farane in dobrotnike
SL žegnanje † Marija in Anton Ficko obl.
P 4. 7. 20.00 Pr †rajni Jonke Predgrad
T 5. 7. 20.00 Čeplje † Anton in Pavlica Kovač ter sestra Verica
S 6. 7. 7.00 Trg † rajni duhovniki in za nove duhovne poklice
Č 7. 7. 20.00 Trg † Jožef Mihelič n. Erika
P 8. 7. 20.00 Rd † rajni iz družine Štangelj D. Radenci
S 9. 7. 18.00 Anton K. v. † Pepica Jakovac in straši Šterk
N 10. 7. 10.00 Trg za farane in dobrotnike

26. 6. ob 16.00 zlata maša škofa msgr. Andreja Glavana: Naš prvi novomeški škof Andrej G. je obhajal svojo zlato mašo že v juniju. Radi ga priporočajmo Gospodu, da bi še dolgo lahko pomagal v naši škofiji.

29. 6. – sv. Peter in Pavel ob 20.00, farna cerkev: Slovesni praznik prvakov sv. Petra in Pavla je za kristjana pomembna priložnost, da se Bogu zahvalimo za milost – dar vere. Apostoli so bili poslani, da Jezusovo veselo oznanilo ponesejo do skrajnih mej sveta. Na ta praznik se kristjani zahvaljujemo za papeža, škofe in duhovnike. Najbolj se veselimo novomašnikov.
Naša škofija ima letos enega. To je g. Janez – Žan Meglen, vsa Slovenija pa še 3. Res ni veliko, zato se jih še bolj veselimo in jih bomo podpirali na njihovi odgovorni službi v naši katoliški Cerkvi.

5. 7. – sv. Ciril in Metod – apostola Slovanov
V naše kraje je prišla krščanska vera že za časa Rimljanov. Naši predniki Slovani so ob prihodu naredili veliko škode. Kmalu pa so se dali krstiti. Potem so knezi prosili papeža, naj jim pošlje takih pastirjev, ki bi jim v domačem jeziku razložil vero. Poslal jim je najboljše, kar je takrat svet premogel. To sta bila brata menih Metod in učeni filozof Konstantin, ki si je šele v Rimu izbral redovniško ime Ciril. Prevedla sta sv. pismo slovanski jezik, ki se sedaj imenuje staro slovanski. V njem še obhajajo liturgijo pravoslavni in grkokatoliški kristjani slovanskega rodu.

V juliju skrbijo za urejenost farne cerkve verniki iz Sodevci.