Oznanila št. 12, leto XLIX

28. 5. – BINKOŠTI: Apd 2, 1 – 11 / Ps 104 / 1 Kor 12, 3b – 7. 12 – 13 / Jn 20, 19 – 23
4. 6. – SVETA TROJICA: 2 Mz 34, 4 – 9 / Ps Dan 3, 52 – 56 / 2 Kor 13, 11 – 13 / Jn 3, 16 – 18
8. 6. – SVETO REŠNJE TELO: 5 Mz 8,2 -3. 14 – 16 / Ps 147 / 1 Kor 10, 16 – 17 / Jn 6, 51 – 58
11. 6. – 10. navadna nedelja: Oz 6, 3 – 6 / Ps 50 / Rim 4, 18 – 25 / Mt 9, 9 – 13

28. 5. – BINKOŠTI

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

Na vnebohod torej 40 dni po veliki noči se je Jezus v pričo apostolov dvignil v nebo. Prej je apostole na to pripravljal in jih bodri ter tolažil, da bo poslal drugega Tolažnika, ki jih bo naprej učil in spomnil vsega, kar jim je že Jezus povedal: Predvsem bodo v moči Svetega Duha lažje in globje dojeli Jezusove besede in dejanja. To se je zgodilo 9 dni po vnebohodu in 50 dni po veliki noči. Judje so takrat obhajali poseben praznik.

Apostoli so se skrivali pred Judi v dvorani zadnje večerje in molili. Ob 9. uri po naše ob 15h jih je pretresel nenavaden hrup in pokazali so se plameni nad vsakem po eden. Bistveno se je zgodilo v notranjosti. Strah je izginil in vsi so bili na enkrat polni moči ter nenavadnega poguma. Niso več vzdržali v dvorani, ampak stopili na streho ter pričeli ognjevito oznanjati Evangelij – Blago vest. Učinek na množico je bil enkraten. Takoj se je dalo krstiti 3000 duš. Šele sedaj po petdesetih dneh so apostoli prejeli Svetega Duha in takoj pričeli z delom.

Sedaj imamo občutek, da moč oznanila nekako pojema. Statistike kažejo nav-zdol. Potrebna nam je močna spodbuda in veliko poguma, da bi se zagnali na delo tako kot takrat apostoli. Dvorana zadnje večerje se je preimenovala v Binkoštno dvorano, ki ni samo v Jeruzalemu, ampak povsod, kjer se zberemo kristjani in molimo za vse tisto, kar potrebujemo. Nikar ne obupujmo, ampak pridimo vsaj kakšno minuto pred sv. mašo k rožnemu vencu. To je sedaj binkoštna dvorana, ki se nadaljuje pri maši.

4. 6. – SVETA TROJICA – nedelja 1. SV. OBHAJILA

Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življe-nje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.

Gornje pojasnilo je Jezus povedal že na pričetku javnega delovanja. K njemu je po noči prišel Nikodem ugleden član velikega zbora. Prosil je Jezusa za pojasnilo, kdo je, ker veruje, da je veliko več, kot se vidi na zunaj. Jezus se ni hvalil, kot bi se navaden smrtnik, ampak povedal bistvo svojega bivanja med nami.

Bog nas je tako močno vzljubil, da nas hoče imeti vedno pri sebi tudi in pred vsem po smrti. Zato ni prišel soditi – obsojati ter metati v brezna smrti, ampak dvigovati, zdraviti in navdušiti za LJUBEZEN. Za to sprejetje ne šteje toliko razum, ampak srce. Danes na dan prvega svetega obhajila to lažje razumemo. Čeprav otroci in roko na srce tudi mi odrasli še zdaleč ne razumemo kako velike stvari se dogajajo v naših srcih, se to kljub temu dogaja. Jezus drži besedo. Od nas pričakuje, da le zavestno ne odklanjamo njegove ponudbe. Sedaj je to majhen delček posvečenega kruh, ki nas bo ob smrti dvignil v nebesa. Jezus ne zahteva, da to vse vemo, ampak mu zaupamo ter verujemo, da je tako res.

Dragi prvoobhajanci ne naveličajte se prihajati k sv. maši in vredno prejemati Jezusa za Vašo srečo in nebesa.

8. 6. – SVETO REŠNJE TELO IN KRI

Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.«

Jezusova napoved, da bodo morali jesti njegovo telo in piti njegovo kri, je svojevrstna provokacija, ki terja resen premislek. Zato so se z njim kregali in veliko jih je odšlo. Ostali so samo apostoli in tistih nekaj rednih učencev. Oni so spoznali, da ima samo On besede večnega življenja. Torej je vera premagala razum in tradicijo. Treba je bilo doživeti zadnjo večerjo in Emavs, da se je ta strašna zahteva spremenila v nekaj tako preprostega in dobrega. Kruh je hrana, ki se je nikoli ne zaješ in vino pijača, ki poživlja in prinaša veselje. Šlo je za preizkus vere in zaupanja velikih množic, ki so spremljale Jezusa. Kljub temu se jih je zopet veliko nabralo zlasti na cvetno nedeljo. Žal so na veliki petek prestopili na stran krivice in zahtevali izpustitev Baraba. Po binkošti so se zopet pričeli vračati. V Evropi se naše vrste zopet redčijo. Papež Frančišek je zato pričel sinodo, ki pa žal vsaj pri nas ne nagovori širše množice. Zaskrbljujoče je tudi, da mnogi sicer dobri verniki več ne prakticirajo osebne spovedi in se ne hranijo z kruhom življenja. Župnik sicer vse pokoplje, in verjetno se jih bo Bog usmilil, toda!? Po smrti je še temeljita priprava za vstop v nebesa. Temu se teče vica – očiščevanje. To zna biti zelo naporno. Temu trpljenju se lahko pravočasno izognemo z vrednim prejemanjem sv. obhajila, ob smrti pa z prejemom popotnice (spoved, bolniško maziljenje in obhajilo - srečna zadnja ura).

7.6. – Telovska procesija

Na praznik sv. Rešnjega Telesa, ali nedeljo po njem je zelo priporočena telovska procesija. To je obred, ko Jezusa ponesemo ven iz cerkve med naša naselja in delovna mesta, da ga prosimo in z njim blagoslovimo nas , naše kraje in naše dejavnosti. Samo po sebi je umevno, da se procesije udeležijo vsi verniki, ker se tudi prosi za vse in vsi smo potrebno blagoslova.

Skozi zgodovino so se izoblikovali tudi rekviziti: baldahin – nebo nad svetim zakramentom. Ob njem dve sveči pred njim kadilnica in zvonček, ki opozarja na božjo prisotnost. Spredaj gre križ za njim moški nato pevci in otroci, ki trosijo cvetje. Za 'nebom' gredo ženske, ki molijo rožni venec. Za moškimi gredo gasilci, vojaki, športniki. Med njimi so tudi prapori, ali bandera. V zvoniku so pritrkovalci, ki se izmenjujejo z pevci. Ko pevci nehajo se oglasijo zvonovi. Pri oltarčku se sprevod ustavi. Prebere se evangelij, potem so slovesne prošnje in končno slovesni blagoslov. Vse se ponovi še 3 krat. Na koncu je še blagoslov na vse štiri strani neba. Sledi zahvalna pesem in še zakramentu vse svetosti ter še običajen tihi blagoslov z najsvetejšim. Za vse to je treba imeti kar nekaj izurjenih sodelavcev, ki vedo, kako zadeve potekajo. Da bi to vedeli, je treba zadeve preučiti na vajah pred dogodkom, kjer se zadolžijo posameznike, ki bodo poskrbeli za svojo skupinico.

Napisal sem, kako zadeva poteka, kjer je dovolj osveščenih vernikov, ki so pripravljeni kaj narediti v večjo slabo Božjo in za svoje zadovoljstvo. Pri nas je vse bolj skromno, ker se mnogim nekako ne da. Spomnimo se samo kolikokrat so recimo vaje gasilcev, ali folklore. Tam kar dobro štima pa je tisto sicer potrebno, vendar je vera daleč več kot to. Razmislimo o tem in se pogovorimo ter predvsem pridimo, da po svojih najboljših močeh počastimo Boga in ga poprosimo za vse tisto, kar nam je potrebno in nas skrbi.

3. 6. ob 10.00 sv. maša v kočevskem Rogu za spravo

Gre za tradicionalno mašo za pobite med revolucijo in za spravo našega naroda. Žal so dan spomina na žrtve ideološkega nasilja odpravili in povzročili novo poglabljanje razdora. V Rogu gre za pieteten spomin in molitve za spravo. Molimo, molimo, molimo.

Spored sv. maš in bogoslužja

1., 2. in 3. junij tri dnevnica pred prvim svetim obhajilom
Dragi Prvoobhajanci in Vaši svojci, končno je prišel Vaš težko pričakovani dan, ko boste prvič prejeli Jezusa v svoje srce. Na to se je treba čim bolj pripraviti. Nekaj smo poskusili opraviti pri verouku, ki pa je bil zelo moten. Zato je ostalo še veliko tega, kar še ne veste in še več česa ne razumete. Nekaj bomo nadoknadili te tri dni, ko bomo skupaj pri sv. maši razmišljali o tem velikem dogodku.  Nič za to, če še vsega ne vemo in slabo razumemo. Le eno je potrebno, da imamo Jezusa nad vse radi, da si ga resnično želimo in vemo, da je v tako mali hostiji On vse in nas ima nad vse rad. Če boste pridno hodili še naprej k verouku in k sv. maši, boste še veliko zvedeli in počasi razumeli, kako nas ima Bog rad.
Čestitam  Vam in Vam želim vse naj naj!

8. 6. SVETO REŠNJE TELO IN KRI – SLOVESNI IN ZAPOVEDAN PRAZNIK:
To pomeni, da smo kristjani dolžni priti k praznični sv. maši. Predvsem gre za nedoumljivo skrivnost. Prvič, kakšno pooblastilo imamo duhovniki, da po naši molitvi pride v kruh in vino samo Bog Jezus Kristus. Drugič, kako nas ima rad, da se nam daje v hrano in pijačo za pomoč v tem življenju in še več za garancijo in vstopnico za v nebesa. To je razlog zakaj ne sme noben resen kristjan manjkati pri sv. maši.

11. 6. – Telovska procesija: To je dogodek, ko ponesemo sv. Rešnje Telo po trgu in  z njim blagoslavljamo kraj, prosimo za lepo vreme ter srečo, mir in zdravje.

V juniju skrbijo za urejenost cerkve in kapel Radenci.