Oznanila št. 2, leto L

7. 1. – Jezusov krst: Iz 55, 1 – 11 / Iz 12, 2 – 6 / 1 Jn 5, 1 – 9 / Mr 1, 7 – 11
14. 1. – 2. nedelja med letom: 1 sam 3 , 3 – 10 / Ps 40 / 1 kor 6, 13 – 20 / Jn 1, 35 – 42
21. 1. – 3. nedelja med letom: Jon 3, 1 – 5. 10 / Ps 25 / 1 Kor 7, 29 – 30 / Mr 1, 14 – 20

7. 1. – Jezusov krst

Oznanjal je: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. Jaz sem vas krstil v vodi, on pa vas bo krstil v Svetem Duhu.« Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa, ki se razpirajo, in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob. In zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«

Na nedeljo po sv. Treh kraljih obhajamo spomin na Jezusov krst. V naši kapeli imamo ta dogodek lepo upodobljen. Zato je nedelja še bolj praznična.

Ko je bil Jezus star okrog 30 let, je Janez Krstnik pričel pridigat v pustinji ob reki Jordan. Že njegova pojava je vzbujala pozornost, ker je živel do sebe zelo strogo. Postil se je in bil oblečen v spokorno obleko iz kamelje dlake. Ljudje so pričakovali Mesija. To je bilo v zraku, kot se temu reče. Ljudje so slutili, da bi se moral zdaj, zdaj pojaviti. Zato so vprašali Janeza, če je morda on, a je odgovoril, da prihaja za njim.

Prišel je tako, da je presenetil celo Janeza. Stopil je v Jordan pred njega in prosil naj ga krsti. To je bilo popolno presenečenje za Janeza in za okolico. Janez je namreč nastopil zelo odločno in strogo z Elijevim duhom. Sedaj pa pride Mesija in prosi za krst pokore. Še bolj nenavadno je bilo, da se je po krstu podal v puščavo.

Po naši človeški logiki bi moral nastopiti bolj odločno. To odločnost je pokazal šele čez tri leta v templju, ko je iz njega napodil trgovce in sleparje. Ja po naši človeški logiki bi bilo vse bolj normalno. Janez bi se mu pridružil in mu kaj svetoval o naši dvoličnosti… Zato smo svet pripeljali na rob prepada, ker mora biti vse lepo logično.

Na srečo je Jezus Bog in človek pa ni rabil svetovalcev, ampak veliko mero usmiljenja. Odločen je bi samo v srečanju s hudičem. Tu ni bilo popuščanja niti pogajanj. Zahvalimo se našemu usmiljenemu Odrešeniku, ki je Janeza pregovoril, da je lahko izkoristil vso pravičnost in nam dal zgled, kako se naj redno spovedujemo…

21. 1. – 3. nedelja med letom

Naslednji dan je Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija« (kar v prevodu pomeni Maziljenec). Privedel ga je k Jezusu. Jezus je uprl pogled vanj in rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa«, (kar se prevaja Peter).

Dan po krstu je Janez opazil Jezusa odhajati v puščavo in je opozoril, da je on Božje Jagnje, ki odjemlje greh sveta. Kaže, da je bilo Janezu razodeto glede Mesija. Dobro ga je ocenil. Po eni strani je krotak kakor jagnje v odnosu do grešnikov, do Očeta pa je jagnje, ki bo žrtvovano v spravo za naše grehe.

Dosedanja Janezova učenca Andrej in Janez sta stopila za Jezusom, ki ju je povabil s seboj v puščavo in jim pokazal svoje bivališče. Verjetno jima je tudi kaj razložil glede svojega poslanstva in načrtov. Ko se je Jezus vrnil v Galilejo in prišel k jezeru, je Andrej kmalu pripeljal k njemu brata Simona. Potem je tudi Janez skupaj z bratom Jakobom postal Jezusov učenec. Ta četverica oziroma trojka Peter, Janez in Jakob so tvorili jedro poznejše skupine dvanajstih apostolov. Glavni je bil Peter tista trdna skala, na kateri še sedaj stoji Cerkev.

Razmere nas nekako silijo v nelagodje, ko se vse nekam nagiba in vodeni. Ob pričetku leta si sicer želimo tako sreče, kot zdravja, a se hkrati bojimo, kako se bo nadaljevalo in zlasti, kako se bo končalo. Ampak je zadnji teden minulega leta posijal v našo prestolnico močan žarek upanja. Zgodilo se je taizejsko srečanje v naši Ljubljani, ki na zunaj postaja vse bolj Jankovićeva.

Da je bila največja dvorana nekaj dni nabito polna in je iz nje odmevala glasna molitev, petje in zgovorna tišina. Da je Ljubljana z okolico zastonj prenočila nad pet tisoč gostov iz vse Evrope. Da ni bilo nobenega izgreda niti incidenta, da so organizacijo zmogli predvsem mladi… To je čudež, ki je mogoč samo z pomočjo od zgoraj. Ravno to je tisto, kar ljudje običajno prezremo. Po naši človeški logiki, bi marsikaj zaškripalo pa je vendar tako lepo steklo in pustilo za seboj močno sled. Vendar ne prevrnjenih smetnjakov, razbitih izložb in poškodovanih avtomobilov, tega ni bilo. Sled se mora poznati na duhovni plati. Na mlade moramo nasloniti duhovno prenovo. Vera mora postati bolj vidna tudi zunaj in dejavna v javnih zadevah. Mora nas prebuditi, da vzamemo življenjsko važne zadeve v svoje roke. Ne čakajmo, da bo nekdo že poskrbel za nas. Vsi moramo skrbeti za sebe in svojo domovino.

Kristjani smo poklicani tudi k molitvi in dobrim delom. Hkrati smo dolžni spremljati, kaj se dogaja, kaj kdo govori, obljublja in načrtuje. Če je to v nasprotju z krščanskim etosom, se moramo temu odločno upreti z legitimnimi sredstvi. To so tudi mirne demonstracije in protesti. Zelo koristna javna jutranja skupna molitev rožnega venca na Kongresnem trgu, ki se je nedavno pričela. Bistveno naše delo za boljši jutri je udeležbe na volitvah in voliti po svoji vesti ter trezni presoji. Enostavno kristjan ne more voliti nekoga ki zagovarja samomor in zmešnjavo zaradi LGTB ideologije… Ni dovolj spremljati samo en medij nekaj dni pred volitvami, ampak širše skozi vse leto.

Anževo Žegnanje 27.12. 2023

Bilo je zelo lepo pa nekoliko žalostno, da je žegnanje osredotočeno skoraj samo na tri vasi. Saj je sv. Janez sozavetnik vse doline. Žalostno je tudi to, ker je to edino naše žegnanje, ki še ohranja staro tradicijo - kulturni program.

Naš edini mešani zbor Grajski pevci je lepo zapel. Škoda, da so tamburice ostale doma. Letošnji gosti iz Vrtovina moški pevski zbor Vinograd pa je resnično navdušil. Videlo se je, da pojejo redno na koru in drugih prireditvah doma in po vsej bivši skupni državi. Kot pika na i je bil obisk naših velikih jaslic. Preskusili so našo akustiko naše farne cerkve in zadonela je lepa božična pesem »Božji nam je rojen Sin«. Bog ve, kdaj so domači pevci tako močno zapeli novorojenemu Odrešeniku.

Vse manj nas je zato smo še bolj povabljeni, da pridemo skupaj in praznujemo naše praznike. Pred nami je sv. birma 25. 5. ob 10.00. Do takrat je še nekaj časa, da se naš zborček okrepi in pripravi da ubrano pokličemo Svetega Duha na birmance in vse nas. »Pridi, pridi Sveti Duh«.

Verska statistika od leta 2023

Krsti 2 iz Cerkvenega zakona in 5 izven zakona skupaj 7.
Nekaj otrok ostaja nekrščenih.
Prvo obhajanci 2 deklici in 1 deček torej 3, iz Cerkvenega zakona 1 izven 2.
Cerkvene poroke ni bilo že drugo leto.
Birme ni bilo.
Pogrebi 7 pevidenih in 6 neprevidenih skupaj 13.

Statistika je kruta in kaže realne podatke, ki nas morajo resno skrbeti, da se dolina in vsa župnija vztrajno prazni in prebivalstvo stara. Res je nekaj podmladka, vendar je srednja generacija tako 'prestreljena' da bo demografsko stanje še zelo problematično. Molimo za še kaj pravih porok in upajmo na čim več otrok.

Tudi ostali podatki so žalostni. Pogrebi so žal najbolj pogosto opravilo župnika razen maševanja in verouka. Skoraj pol pokojnikov ni bilo na smrt s strani Cerkve pripravljeno. Bog je res zelo usmiljen vendar moramo tudi mi poskrbeti, da se umirajoči že tukaj spravi z domačimi, okolico, s samim seboj in z Bogom. Molimo, molimo.

Spored sv. maš in bogoslužja

10. 1. ob 9.30 kapela J. K. dekanijska konferenca. Pričeli jo bomo s somaševanjem večine dekanijskih duhovnikov. Potem bomo razpravljali o raznih zadevah, ki se tičejo naše dekanije in škofije.
K sv. maši ste lepo povabljeni saj je prostora v naši veliki kapeli dovolj in problematika je vse bolj pereča. Kako bomo organizirali pastoralo, ko nas bo še manj in bomo vsako leto starejši.

11. 1. ob 17.00 srečanje dekanijskih prostovoljcev Karitas
Srečanje je že tradicionalno, ki se ga mnogi veselimo in ga komaj čakamo. Pričnemo s sv. mašo, ki jo bo morda vodi novi predsednik Škofijske karitas g. dr. Štefan Hosta. Seveda nas zanima, kako si zamišlja naše nadaljnje delo na ravni škofije, dekanije in župnije. Predvsem gre za nas prostovoljce Karitas, ki vse leto delamo na različnih ravneh in področji. Zlasti pri delitvi E. hrane ni kaj dosti časa za pogovor. Zato je ta popoldan rezerviran za nas. Torej pridite tudi vsi naši.

18. 1. pričetek molitvene osmina za edinost kristjanov
Letošnji moto: »Ljubi Gospoda, svojega Boga… in svojega bližnjega kakor samega sebe« (Lk 10, 27). Običajno smo kristjani kritični do svojih sestrinskih Cerkva. Zato si moramo še bolj prizadevati za edinost. Da je mirno in plodno
sožitje možno je najboljši dokaz odmevno taizejsko srečanje v Ljubljani.

21.1. ob 10.00 Antonovo žegnanje nad Kovačo vasjo. Pridite z darovi in denarjem ter voljo za licitacijo. Sv. Anton je naš veliki vzornik in priprošnjik.

V januarju čistijo farno središče Čeplje, Brezovica, Vimolj, Kralji in Nemška Loka.