21. 1. – nedelja Božje besede: Jon 3, 1 – 10 / Ps 25 / 1. Kor 7. 29 – 31 / Mr 1, 14 – 20
28. 1. – 4. nedelja med letom: 5. Mz 18, 15 – 20 / Ps 95 / 1 Kor 7, 32 – 35 / Mr 1, 21 – 28
4. 2. – 5. nedelja med letom: Job 7, 1 – 7 /Ps 147 / 1 Kor 9, 16 – 23 / Mr 1, 39 – 39

21. 1. – nedelja Božje besede

Ko pa je bil Janez izročen, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!«
Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedeja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.
(Mr 1, 14 – 20)

Smo v tednu molitvene osmine za edinost kristjanov. Zato obhajamo nedeljo Božje besede, ker nas kristjane ravno Sveto pismo najbolj povezuje. Ponovno smo slišali, kako je Jezus povabil prve štiri apostole. Oboje podpira praznovanje Antonove nedelje. Zato je najbolje, da gremo po vrsti.

Jezus si je izbral prve apostole. To je tvorilo neko jedro dvanajsterice. Peter je bil izbran za trdno skalo, na njej se bo gradila vesoljna Cerkev. Sv. Anton je med prvimi zapustil 'grešni svet' in pričel redovniško življenje. To je popisal najprej sv. Bazilij, še bolj podrobno sv. Pahomij. To je še sedaj temelj vzhodnega meništva pa tudi Benediktincev in Cistercijanov. Hvala vsem, ki so z resnim in spokornim življenjem pokazali način, kako se da dosledno služiti Bogu in pomagati ostalim članom Cerkve, ki se morajo ubadati tudi s posvetnimi skrbmi za družino in družbo. Ravno to ni ravno Lahko, ker lahko svoje dolžnosti vzamemo preveč površno, ali enostransko, kar vodi v napetosti in celo spore. Zato se je Kristusova Cerkev skozi zgodovino razdelila. V pričetku bolj zaradi različnih jezikov in slabega razumevanja. Ob prehodu v drugo tisočletje je prišlo do ločitve med nami in vzhodnimi kristjani. V 16. stoletju odpadejo še

Reformirane Cerkve, tudi sekte in nekatera gibanja so v bistvu zunaj Cerkve.

Čedalje bolj čutimo, da smo razdrobljeni vse bolj nemočni v odgovorih za vse težja družbena vprašanja. Na proti nam prihaja geslo letošnje ekumenske osmine »Ljubi Gospoda… in svojega bližnjega kakor samega sebe«. Jezus je sam zatrdil, da je to jedro Svetega pisma. Na tem temelji vsa Postava in preroki. Po Janezovi definiciji »Bog je ljubezen«, je to še bolj razumljivo. V naši domovini so razmere tako nagnjene stran od Boga, da se morajo združevati ne samo kristjani, ampak tudi Judje in islam. Zadnje tako dejanje je bila skupna izjava proti zakonu, ki želi uzakoniti samomor z medicinsko pomočjo – tako zvano evtanazijo. Če še malo prisluhnemo poročilom, ki kar naprej poročajo, da se vojna žarišča širijo, na mesto, da bi se bližali pomiritvi.

Sv. Anton se je odpovedal vsemu, da je lahko v puščavi služil Bogu in tedanji družbi. Sedaj smo mi na vrsti, da z molitvijo in dobrimi deli podpremo mirotvorce po svetu in doma. Sveti Anton, prosi za nas in naše živali!

28. 1. – 4. nedelja med letom

Ko so prišli iz shodnice, so se z Jakobom in Janezom takoj napotili v Simonovo in Andrejevo hišo. Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdravil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko demonov, ki pa jim ni dovolil govoriti, ker so ga poznali.
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. Simon in njegovi tovariši so mu sledili. Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.« Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.« In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone.
(Mr1, 29 – 39)

Končno smo prišli do Jezusovega delovanja. Marko je najraje popisoval Jezusove čudeže, kako je ozdravljal in ljudem sproti pomagal: tako je na soboto po prihodu iz shodnice ozdravil Petrovo taščo, po sončnem zahodu še vse bolnike, ki so jih prinesli na ulice. Ker so ljudje spoštovali sobotni počitek, so počakali do sončnega zahode, ko je prepoved dela prenehala. Ljudje so ga iskali in oblegali, zato je spodbujal apostole, naj pohitijo še drugam, da bi dosegal čim več ljudi. Njegovo poslanstvo je bilo omejeno na skromnih nekaj let, a problemov in težav več kot ljudi (saj ima vsak človek ne samo eno skrb in težavo). Zmeraj je najprej oznanjal, potem ozdravljal in končno pojasnjeval, ker so ga farizeji sekirali zaradi kršenja sobotnega počitka. Večinoma je učil ob sobotah in ni mogel bolnikom ter obsedencem reči naj pridejo jutri. Šlo je za zaslepljene farizeje, ki niso sprevideli, da je nastopil mesijanski čas, ko ne bo na prvem mestu mehanično spolnjevanje predpisov postave, ampak življenje po bistvu postave, ki pa je, »Ljubi Gospoda in svojega bližnjega, kakor samega sebe, kot smo se naučili prejšnji teden.

Ja, dragi moji, ljubezen naprej do Gospoda in Cerkve, potem do sebe in končno do bližnjega. To spreminja svet. Recimo vojne, ki se množijo vsak dan se pričnejo s sebičnostjo. Sedaj se imamo tako zelo radi, da ne utegnemo ljubiti Boga. Nimamo časa moliti, še manj priti k nedeljski sv. maši. To je prvi problem, da ne iščemo Boga. Apostoli so namreč Jezusu poročali: »Vsi te iščejo!« Sedaj malokdo išče Jezusa pa imamo toliko priložnosti, da bi ga obiskali v naših številnih cerkvah. Drugi problem je posledica, da bližnjega iščemo, samo ko ga potrebujemo in samo zato, ko bi morda on potreboval nas, nastopijo znane težave, da pač ne utegnemo, ali pa ga celo spre¬gle¬damo. Tako nastajajo spori doma, med sosedi, v družbi in med državami. Še huje je, ker to podpira sebičnost in 'lastni prav'. Na mesto, da bi se skušali dogovoriti, močnejši prehitro posegajo po sili tudi vojaški.

Kako je bilo na dekanijskem srečanju prostovoljcev Karitas?

Lepo! Ko se bliža ura, nas skrbi, ali bo vsega dovolj, ali bodo prišli pravočasno… A ko se prične, vse lepo steče in še lepše mine. Ta srečanja so toliko prisrčnejša, ker pridejo tisti, ki vse leto, ali vsaj občasno delajo zastonj, ali skoraj zastonj. Veseli so skupnega bogoslužja, lepih in velikih jaslic ter skupnega pogovora ob tradicionalno dobrih sosedovih krvavicah, tribuških klobasah, gorenjskega zelja našega krompirja ter skupne dobre volje. Seveda ni manjkal aktualen skeč na račun 'zelene agende', ki jo pooseblja župnikov novi avto e C 4 X. Žal je moral škof na zoprn pregled, ki mu ga nihče ne privošči, še manj zavida. Novi predsednik Š K pa se je zakalkuliral z večerno sv. mašo. Obema oprostimo v upanju, da bodo drugo leto bolj načrtovali.

Na koncu smo še opravili jedrnat sinodalni pogovor. Tajnik Simon je na kratko poročal o težavah glede E hrane. Dekan, da je rad prispeval nekaj denarja, da ostane srečanje pri nas, ker je tu najlažje izvesti in je vse utečeno. Jaz sem predlagal, da bi ostali župniki prevzemali patronat krožno vsako leto drugi, kar je bilo sprejeto enoglasno z odobravanjem.

S strani Škofijske karitas načrtujejo kar nekaj zadev, ki bi jih izvedli pri nas. Pustimo se presenetiti. Hvala lepa vsem, ki ste sodelovali tako, ali drugače, ki ste pa ostali doma, sami sebi pripišite.

Hvala vsem, ki obiskujete jaslice doma in drugod

Hvala tudi, če koga povabite k ogledu in kaj prispevate za vzdrževanje ter ostale stroške. Nekateri tudi kaj podarite župniku in za župnijo ter cerkev. Letos imamo še nekaj dolga od lani in ambiciozne načrte. Do pomadi bi rad naredil novo omaro v zakristiji, do jeseni pa z bobrovcem prekril našo najstarejšo cerkev sv. Vida v Lazih.

Spored sv. maš in bogoslužja

P 22. 1. 17.00 Pr † Peter obl. in Ana Kobe jelenja vas 9
T 23. 1. 17.00 Trg za blagoslov v družini n. Bloke
S 24. 1. 17.00 Pr † rajni Mihelič Kovača vas
Č 25. 1. 17.00 Trg † družina Petrovčič n. Julka
P 26. 1. 17.00 Rd † rajni Gorički n. Anica
S 27. 1. 17.00 Trg †Marjanka in rajni Ivanušič n. Ivanka
N 28. 1. 10.00 Trg za farane in dobrotnike
P 29. 1. 17.00 Pr na čast Svetemu Duhu, da bi vodil našo cerkev
T 30. 1. 17.00 Trg za edinost kristjanov
S 31. 1. 17.00 Trg † Marko in Marija Šterbenc Močile 2
Č 1. 2. 17.00 Trg rajni Štrbenski s. Radenci n. Vilko in Marija
P 2. 2. 17.00 Zg † rajni Šutej D. Podgora
S 3. 2. 17.00 S L † Katica Škof obl.
N 4. 2 . 10.00 Trg za farane in dobrotnike

27. 1. ob 17.00 seja Ž P S in Ž K
Novo leto je že kar v teku zato je prav, da se malo pogovorimo, kako in kaj bomo sproti delali in še kaj novega dodali. Vedno moramo imeti v srcu našo versko poglabljanje in skrb za vzdrževanje našega premoženja zlasti stavb. Glede vere je pred nami sv. birma, torej pastoralni obisk škofa ordinarija. Najprej pride na vizitacijo, ki bo se to zimo. Potem spraševanje in nato podelitev zakramenta ter pastoralni nagovor vseh faranov. Za vse se je treba čim bolj pripraviti. Ker je v teku sinoda, mu bomo prisluhnili med vizitacijo in po spraševanju. Na praznik birme 25. 5. ob 10.00 pa bo on nam spregovoril in položil na srce, kaj nam je delati, kaj popraviti in kaj opustiti.

28. 1. ob 10.00 – Roditeljski sestanek za starše vseh veroukarjev
Čas hitro teče in praznični dnevi se bližajo, zato se je treba pričeti resno dogovarjati. Predvsem se sprijaznimo, da se moramo vsi potruditi in otrokom posredovati pravo vero, ki nikakor ni v omejevanju in obremenjevanju, ampak nam je vedno v pomoč, toliko bolj, če jo res v bistvu razumemo.

2. 2. ob 17.00 – Svečnica Zagozdac:
Sveče so narejene v zadostni količini. So iz recikliranega parafina pa niso drage in zadosti velike, da jih lahko prižigate vsako nedeljo ter praznik in si omislite svečano kosilo, ali večerjo. Če komu dogori zaradi redne uporabe, dobi drugo zastonji. S svečnico se poslovimo od božiča in jaslic.

V februarju skrbijo za čistočo v kapelah in učilnici Dol in Prelesje.