Oznanila št. 18, leto L

18. 8. – 20. nedelja med letom: Prg 9, 1 – 6 / Ps 34 / Ef 5, 15 – 20 / Jn 6, 51 – 58
25. 8. – 21. nedelja med letom: 2 Ts 24, 1 – 2 .15 – 18 / Ps 34 / Ef 5, 21 – 32 / Jn 6, 60 – 69
1. 9. – 22. nedelja med letom: 5 Mz 4, 1 m- 8 / Ps 15 / jak 1, 17 – 27 / Mr 7, 1 – 8. 14 – 15. 21 – 23

18. 8. – 20. nedelja med letom

Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.«

Jezus nadaljuje svoj bistveni govor o svetem obhajilu. Seveda ni mogel niti hotel takoj pojasniti, da bo uporabil kruh za svoje meso in vino za svojo kri. Pri pojasnilu je neizprosen, ker ne gre za neki slučajni čudež, ampak za bistveno danost naše krščanske vere. To je zakrament, ki nas dobesedno poveže z njim in je najbolj konkretna vstopnica za v nebesa. Judje so ob mani preživeli 40 let v puščavi. Seveda je ni naredil niti dajal Mojzes, ampak Oče iz nebes. Tako tudi vstopnice za v nebesa ne more dati, še manj prodati nobeden človek ne institucija. To lahko prejmemo samo od Boga. Cena je najvišja možna - Jezusovo umorjeno telo in prelita kri na Kalvariji.

Zato je zelo pomembno, da se potrudimo in vredno ter redno pristopamo k sv. obhajilu. Žal sedaj tako na lahko opuščamo ta najvišji dar od Očeta.

25. 8. – 21. navadna nedelja

Veliko njegovih učencev, ki so to slišali, je reklo: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko? In če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej? Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje. Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal. Govoril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.«
Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajsterim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti, Božji.«

To je bil največji odhod večine množice, ki ga je skoraj redno spremljala. Tudi apostoli so se med seboj spraševali, kaj jim je storiti. Jezus je vse vedel, zato jih je naravnost vprašal, če mislijo oditi tudi oni. Zadrego je rešil Peter in zastokal: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti, Božji.«

Žal v sedanjem času, ko imamo vse tako lepo in dokaj enostavno dostopno, premnogi odhajajo v neznano kam. Saj nekako še držijo občasen stik. Zlasti za veliko soboto pri blagoslovu jedil in nekoliko za Miklavža. Za kaj drugega ni ne volje ne moči.

Iz tega čudnega in nevarnega stanja nam želi pomagati sv. oče Frančišek s sinodo, ki zaradi epidemije traja in traja. Upamo, da bo zaključena letos oktobra. Vsi smo bili povabljeni, da bi povedali svoje občutke, pomisleke in nakazali, kako bi mi reševali sedanje probleme. Toda pri nas ni bilo konkretnega odziva niti, kaj bi kazalo popraviti. Kakor, da nam tako stanje ustreza. Za župnika se kaj dosti ne zmenimo. Mora pa ravno on vedeti, da ob pogrebu ne bi slučajno kaj kompliciral. Bog se nas usmili.

Osebno se po najboljših močeh trudim, da zjutraj kaj izmolim in po dnevi kaj naredim, da ni treba vsega izsiljevati z nenehnim stokanjem, naj vendar kaj prispevate za vzdrževanje tolikih cerkva in drugih objektov. Zato lepo prosim tiste, ki še kolikor toliko redno sodelujete, da se združimo v molitvi za uspeh sinode na svetovni in naši ravni. Naj prinese še bolj konkretna navodila in sredstva, da bi se ta grozni upad vere le počasi obrnil navzgor, kjer nas čaka usmiljeni Oče.

Treba bo pač še mnogo potrpeti, kakor z tem čedalje bolj krutem vremenom, ki nas enkrat zaliva, drugič pregreva, pa poplavlja celo z kamenjem…Sami moramo obdržati stik z troedinem Bogom. Kamor koli se obrnemo drugam, ni boljše rešitve. Torej redna skupna molitev in redno prejemanje zakramentov.

Cerkvica v Lazih je na zunaj končana, kaj še lahko letos naredimo?

Hvala Bogu in mojstrom, da je sedaj naša najstarejša cerkvica sv. Vida res lepa. Znotraj jo bomo še nekoliko 'porihtali', ko bom utegnil. Ostalo je kar nekaj desk, ki so bile namenjene za zračno streho. (Namesto desk smo uporabili kar obstoječe skodle). Že dolgo opazujem stari leseni pod v cerkvi sv. Petra v Spodnjem Logu. Verjetno je cerkev popodil župnik g. Gostiša, ki si je čas kratil z izdelavo voz in sani. Po 100 leti je čas za obnovo. Sedaj so deske že napol obdelane za pravi ladijski pod, ki bo predvidoma do praznika vseh svetih tudi postavljen. To bo cerkev prijetno osvežilo vsaj po tleh. Kdaj pride čas za notranje pleskanje pa edino Bog vse.

Zakristija je pobeljena in omara je že na svojem mestu

Upamo, da bo v kakšnem tednu tudi dokončana. Tako bomo imeli novo omaro, ki je zelo močna – hrastova in lepo obogatena s še šestimi motivi, ki nam še bolj pojasnjujejo bistvo naše vere. Namreč, Bog je tako svet vzljubil, da je poslal svojega Sina, da nas odreši in nikakor ne obsodi. Cena je bila najvišja. Za vse človeštvo se je žrtvoval učlovečeni Božji Sin. To je največji paradoks naše vere – neumrljivi Bog umre za umrljivo človeštvo. Odrešenik je obujen, mi imamo odprta nebesa. Zato je vsaka sv. maša predvsem zahvala in priprošnja, da si ne bi zapravili svoje nesmrtnosti.

Predvsem duhovniki se moramo tega najbolj zavedati, da ne bomo oznanjali 'svojih zaslug', ampak poveličevali troedinega Boga. To bo vsak lahko na hitro ponovil ob slikah. Najprej nočni obisk Nikodema pri Jezusu. Ravno njemu je Jezus povedal gornja dejstva. Potem obuditev Lazarja, ko Jezus zatrdi Marti: »Jaz sem življenje in vstajenje!« Potem na skrajni levi Kalvarija z božjim grobom spodaj - to je cena našega odrešenja. Na sredi Emavs sinoda Jezus pojasni, da je njegovo učenje, trpljenje, smrt in vstajenje bilo nujno za naše odrešenje in njegovo slavo. Na predalih je še napis:

Kaj naj vrnem GOSPODU za vse njegove dobrote nad mano? Čašo odrešenja bom vzdignil in klical bom ime GOSPODOVO. (Ps 116, 12 -13).

Upam, da mi bo pozimi uspelo vse slike spraviti v brošuro in opremiti z primernimi citati in pojasnili. Tako bomo imeli res nekaj posebnega.

Prošnja bivšega pleskarja

Za novo omaro je bilo treba položiti manjkajoče ploščice. To sem opravil sam. Za beljenje sem prosil Jankota, ki je dejal, da je malarijo obesil na klin. Kljub tem se me je usmilil in prišel na skrivaj prebeliti samo še našo zakristijo. Ampak zaradi suše ste ga mnogi opazili ob zalivanju cvetja na grobih.

SEDAJ JE RES ZAKLJUČIL. TOREJ NE RAČUNAJTE VEČ NA NJEGA. Lahko se obrnete na Križmana iz Blatnika, ki je lepo opravil v Lazih.

Spored sv. maš in bogoslužja

Naši gasilci praznujejo 130 let obstoja
Daljnega leta 1894 so se odgovorni možje odločili in po zgledu iz Metlike ustanovili kar dva gasilska društva v naši dolini in župniji. Tu ni šlo za bahanje, ampak za resno potrebo, da se čimbolj organizirano spopadejo z velikim sovražnikom naselij. Oprema je bila takrat zelo skromna in preprosta. Zato se mora vedno izpopolnjevati in dopolnjevati. Hkrati se morajo usposabljati tudi gasilci. Jaz sem že 59 let član gasilskega društva Preloka, ki bo drugo leto staro 90 let in čez 30 let naših polanskih društev. Žal se nisem nikoli sistematično seznanil z operativnimi osnovami stanu. Zaradi tega sem hvaležen in ponosen na Vas Polance, ki resnično veliko dajete na to, da so operativne desetine v dobri formi in podprti s sodobno opremo.
Hvala Bogu, da tudi država razume potrebe po vseh naših krajih in prispeva za opremo, zlasti za nova vozila.
Ponosni smo lahko tudi na naše najmlajše, ki zasedajo na tekmovanjih zelo visoka mesta tudi stopničke. Iskrene čestitke.
Žal me ena stvar čedalje bolj skeli, da imajo mladi tekmovanja ravno ob nedeljah dopoldne. Tudi ta teden, ko to pišem poteka poletni tabor v Vukovcih, ne glede, da je bil včeraj 15. 8. 2024 zapovedan praznik Marijinega vnebovzetja. Otroci pa daleč od družin. To ni pravilno in bi treba takoj spremeniti. Tudi veselice so bile včasih na nedeljo pa so sedaj ob sobotah, ker je tako bolj primerno.  

V avgustu skrbijo za cerkev in župnišče Predgrad in Jelenja vas V septembru Zagozdac in Podgori.