Oznanila 9, leto LI

13. 4. – 6 postna – cvetna nedelja: Iz 50, 4 – 7 / Ps 22 / Flp 2, 6 – 11 / Lk 22, 14 – 23, 56
20. 4. – VELIKA NOČ: Apd 10,37 – 42 / Ps 118 / Kol 3, 1 – 4 / Jn 20, 1 – 9
27. 4. – nedelja božjega usmiljenja Apd 5, 12 – 16 / Ps 118 / Raz 1, 9 – 13. 17 – 19 / Jn 20, 19 – 31

13. 4. – 6. postna nedelja – cvetna

Šel je ven in se kakor po navadi napotil proti Oljski gori. Tudi učenci so šli z njim. Ko je prišel na tisti kraj, jim je rekel: »Molíte, da ne pridete v skušnjavo!«, sam pa se je oddaljil od njih približno za lučaj kamna. Padel je na kolena in molil: »Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.« Prikazal se mu je angel iz nebes in ga krepčal. Ko ga je obšel smrtni boj, je še bolj goreče molil. Njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki padajo na zemljo. Ko je vstal od molitve, je šel k učencem in ugotovil, da so od žalosti zaspali. Rekel jim je: »Kaj spite? Vstanite in molíte, da ne pridete v skušnjavo.«

Na cvetno nedeljo beremo poročilo o Jezusovem trpljenju po domače rečeno pasijon. Objavil sem samo del, kjer prikaže Odrešenika v vrtu Getcemani, ko se je tri ure pripravljal na glavni del svojega poslanstva. Tri ure je molil k svojemu Očetu in ga prosil, če bi se dalo odrešenje izvršiti na 'lažji' način, da ne bi moral izpiti keliha trpljenja do dna. Zanimivo je to, da nam je Jezus predstavil usmiljenega Očeta, ki je vedno pripravljen vse odpustiti, a do svojega Sina je ostal neizprosen, da je moral skozi trpljenje preiti v svojo slavo. Zato ste zelo resno povabljeni na križev pot in sploh k vsem obredom. Trije najzvestejši apostoli so povsem odpovedali, ko jih je trikrat prosil, naj čujejo in molijo z njim. Peter se je še petelinil, da je pripravljen iti v smrt z njim. Pa je trikrat za dremal in nato ga je še trikrat zatajil.

Nikar si ne izmišljajmo 'tehtnih' izgovorov, zakaj ne utegnem vse štiri dni biti zraven. Jezus nas že danes sprašuje vsakega posebej, ali me ljubiš bolj kot tile. Petra je trikrat vprašal, mene sprašuje vsak dan. Verjetno sprašuje tudi Vas. Ne pustimo ga samega v tem milostnem svetem letu. Z vsakim ima posebne načrte. Prav za te načrte nas je že ob spočetju obdaril. Potrudimo se, da bomo ob odhodu imeli kaj pokazati sebi v bran.

20. 4. - VELIKA NOČ

Prvi dan tedna so šle žene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. Kamen so našle odvaljen od groba in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. Ko so bile zaradi tega zbegane, sta nenadoma stopila k njim dva moža v sijočih oblačilih. Prestrašile so se in povesile obraz k tlom. Ona dva pa sta jim rekla: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji: ›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, biti mora križan in tretji dan vstati.‹« Tedaj so se spomnile njegovih besed. Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim. Bile pa so: Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in z njimi še druge žene, ki so to pripovedovale apostolom. Toda tem so se te besede zdele blebetanje in jim niso verjeli. Peter pa je vstal in stekel h grobu. Sklonil se je in zagledal samo povoje. Nato je odšel domov in se čudil temu, kar se je zgodilo.

Ob Jezusovi aretaciji se je vse spremenilo. Večina se je razbežala. Pod križem je bila samo Marija, Janez in nekaj žena ter Nikodem in Jožef iz Arimateje. Pogreb je bil opravljen površno zadnji trenutek. Zato so se žene na nedeljo z Magdaleno načelu zarana napotile h grobu. Kakšno presenečenje, grob je bil odprt in prazni povoji. Angeli jim pojasnijo, da je vstal, kakor jim je prej napovedal. Magdalena sporoči apostolom, a se jim to zdi blebetanje. Kljub temu se Peter in Janez odpravita h grobu Vse je čudno, kar sta slišala in videla, vendar!?.

Potem so se pričela prikazovanja. Najprej privatno Mami Mariji (To je sama povedala, ko je narekovala serafinski rožni venec). Nato Mariji Magdaleni, pa dvema bežečima v Emavs pa Petru in zvečer deseterim in čez en teden še posebej enajsterim na Tomaževo zahtevo. Boste rekli, čemu je to toliko potrebno pisati? Zato ker po tolikih letih in pričevanjih ostajamo hladni. Prazniki se nam zdijo naporni, ker moramo paziti na tradicijo, torej na zunanje praznovanje in navade. A vstopiti v prazen grob za Petrom in Janezom in potrditi svojo vero v vstajenje… za to nekako zmanjka ta pravega časa. Ne bom več 'težil'.

Blagor tistim, ki nismo vsega tega videli pa verujemo in utegnemo vse opraviti, kot nam veleva vera, tradicija in od nas pričakuje Gospod, ki je res vstal in živi na vekov veke! Aleluja!

Lepo Vas prosim, da damo duška otroški domišljiji. Pomešajmo se med svetoletne romarje upanja. Zunanje razmere niso ravno spodbudne. Odgovorni se vedejo nevarno neodgovorno. Tudi vreme je nepredvidljivo. Ampak Bog drži svojo besedo, kar obljubi tudi natančno izpolni. Od nas ne zahteva nemogočih reči. Le, da si vzamemo dovolj čas za praznovanje. Ne samo za veliko nedeljo, ampak za vsako nedeljo. Stopimo kam do svetoletne cerkve in se spravimo z Bogom, s seboj in med seboj. Izročimo se Božjemu usmiljenju ter mu zaupajmo, da more in hoče obrniti tok zgodovine v pravo smer. Od nas samo pričakuje aktivno sodelovanje.

Svetoletno povabilo

Stopili smo v veliki teden. Blagoslovljeno butarico, ali oljčno vejico dajmo na primerno mesto. Dobro jo je imeti pri roki, ko nastopi huda ura. Na veliki četrtek se duhovniki podamo v stolnico h krizmeni maši. Tu obnovimo duhovniške obljube in pripadnost svojemu škofu ter Cerkvi. Med mašo škof blagoslovi krstno in bolniško olje ter posveti krizmo. Vse to je veliko lepše, če je stolna cerkev polna. Vsi verniki so povabljeni tudi mi Polanci. Zvečer obhajamo po vseh župnijah spomin zadnje večerje. K tej sv. maši so še posebej povabljene družine prvoobhajancev ostali pa itak. Po sv. maši prenesemo najsvetejše v vrt Getcemani – ječo – božji grob. Jezus nas prosi, naj nekaj časa z njim bedimo in molimo.

Veliki petek je najbolj posebni dan v letu, ko ni svete maše. Ta dan je strogi post od hrane pa tudi od drugih nepotrebnih stvari. Za kmete in vrtnarje velja stara praksa, da se ne sme zemlja raniti, pospravlja pa se lahko tudi z treznem razmislek-om v duši. Popoldne ob 3h je najbolj primeren čas za skupni križev pot pri nas na Kalvariji. Tudi tu je veliko prostora in lepo bi bilo videti tudi večjo množico družin. Potem so obredi velikega petka, ki se končajo v božjem grobu v skupni molitvi.

Velika sobota je za duhovnike najbolj natrpan dan zlasti za tiste, ki imajo v so upravi eno, ali več župnij. Zjutraj je treba blagosloviti ogenj, da se raznese po župniji. Potem se vrstijo blagoslovi jedil po terenu. Po mnogih župnijah je lepa navada, da se časti najsvetejše v božjem grobu. Najsvetejše je pokrito z tančico. Ne vem, kdaj se je to pri nas opustilo. Zvečer se prične vigilija z blagoslovom ognja v prvem mraku. Tu se prižge velikonočna sveča, ki se slovesno prenese v kapelo. Najprej je hvalnica luči, nato vigilija – bedenje ob poslušanju Božje besede. Pred evangelijem se zapoje slovesna aleluja. Po pridigi sledi krstno bogoslužje z blagoslovom krstne vode. Nato je evharistično bogoslužje.

Velika noč vstajenje se prične na pragu župnišča s slovesno alelujo in razkritjem monštrance. Sledi procesija po trgu v farno cerkev. Med procesijo se izmenjuje petje in slovesno zvonjenje. Ob prihodu je zahvalna pesem in blagoslov z najsvetejšim potem potekajo vse sv. maše po običajnem redu.

Velikonočno voščilo

Pridružujem se velikonočnim voščilom naših škofov in vsem ljudem dobre volje želim vsega tistega dobrega po čem hrepenimo. Kristjanom pa dodajam, da bi sleherni slišal Jezusov velikonočni pozdrav: »MIR VAM BODI!«

Jože Pavlakovič, župnik polanski

Spored sv. maš in bogoslužja

Veliki teden: Pred nami je najbolj resen pa tudi milosten teden v letu.
Do četrtka poteka vse običajno. V četrtek pa se prične odvijati finale odrešenjske zgodbe, ki je terjala Odrešenikovo trpljenje in smrt, a se je zaključil z zmagoslavnem vstajenjem in našim odrešenjem.

17. 4. Veliki četrtek: Ob 9.00 krizmena sv. maša lepo bi bilo, da se mi kdo pridruži.

18.4. Veliki petek: Ob 15.00 kalvarija križev pot. Ob 16.00 obredi velikega petka v kapeli. Ob 19.00 Spomin zadnje večerje – Zahvala za duhovništvo. Po sv. maši prenos najsvetejšega v božji grob in bedenje ob njem – žalostni del rožnega venca.

19. 4. velika sobota: Ob 7.00 blagoslov ognja na dvorišču. Nato blagoslavljanje jedil po terenu. Pričnemo v Spodnjem Logu in zaključimo v farni cerkvi.

19. 4. – velika sobota dan pripravljanja: Blagoslov jedil bo po terenu.

Ob 20.00 blagoslov ognja in velikonočne sveče, sledi prenos sveče v kapelo in vigilija, nato slovesna sv. maša. Zopet zapojemo aleluja.

20. 4. ob 7.00 VELIKA NOČ: Zberemo se na dvorišču. Na pragu zapojemo trikrat aleluja in gremo v procesiji v farno cerkev. Pri vseh obredih je potrebno kar nekaj sodelavcev za branje, petje, ministriranje in za procesijo. Bistveno je, da se obredov udeležimo v čim večjem številu ter pripeljemo s seboj otroke zlasti prvoobhajance.

V aprilu skrbijo za red v kapelah in cerkvi Dol in Prelesje.