Oznanila št. 10, leto LI

27. 4. – nedelja božjega usmiljenja: Apd 5, 12 – 16 / Ps 118 / Raz 1, 9 – 13. 17 – 19 / Jn 20, 19 – 31
4. 5. – 3. velikonočna nedelja: Apd 5, 27 – 32. 40 – 41 / Ps 30 / Raz 5, 11 – 14 / Jn 21, 1 – 19
11. 5. - 4. velikonočna nedelja: Apd 13, 14. 43 – 52 / Ps 100 / Raz 7, 9. 14b – 17 / Jn 10, 27 – 30

27. 4. nedelja Božjega usmiljenja

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«

Poljska redovnica sv. Favstina Kovalska je po razodetju in dolgem prizadevanju dosegala, da so naslikali znamenito podobo Usmiljenega Jezusa. Šele rojak sv. papež Janez Pavel II. jo je razglasil za svetnico in uvedel nedeljo Božjega usmiljenja. Sam Jezus je predlagal naj bo to na 2. velikonočno nedeljo. Končno je tudi sv. papež to zapečatil na najlepši način, ko je umrl ravno na vigilijo Božjega usmiljenja. Tudi smrt sedanjega papeža Frančiška je zelo simbolična. V svetem letu ga je prizadela huda pljučnica, da ni mogel sprejemati vseh skupin, ki so romale v Rim. Je pa ravno njegova bolezen vse romarje in kristjane po svetu spustila na kolena v goreči molitvi.

Bolni papež je obredje le opazoval in kdaj 'ušel' med božje ljudstvo. Končno nam je podelil velikonočni blagoslov in nato odšel v 'Emavs' ki svojemu Očetu. Ta simbolika je tako zgovorna, da smo res 'pravi nejeverni Tomaži', če tu ne vidimo povezave.

Apostol Tomaž je imel težave za sprejet Jezusovo vstajenje. Zato mu je Jezus izpolnil njegov pogoj, da se mora osebno prepričati o Njegovih ranah. Seveda ga je to spravilo v veliko zadrego. Nam pa je na ta način prislužil še en konkreten dokaz o Jezusovem vstajenju.

V odlomku se dvakrat ponovi stavek Mor vam bodi! To je tisto pravo sporočilo nedelje Božjega usmiljenja. Jezus po grozovitem trpljenju ni prišel nahrulit ampak pomiriti. Božji načrt odrešenja je odraz neskončnega Božjega usmiljenja. Zato ne graja, ampak opozarja ter vabi v svoj objem. Zato lahko ponavljamo z Tomažem: »Moj gospod in moj Bog«!

4. 5. – 3. velikonočna nedelja

Potem se je Jezus spet razodel učencem pri Tiberijskem jezeru. Razodel pa se je takóle: Simon Peter, Tomaž, ki se imenuje Dvojček, Natánael iz galilejske Kane, Zebedéjeva sinova in dva druga izmed njegovih učencev so bili skupaj. Simon Peter jim je rekel: »Ribe grem lovit.« Dejali so mu: »Tudi mi gremo s teboj.« Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel: »Otroci, imate kaj hrane?« Odgovorili so mu: »Nič.« Tedaj jim je rekel: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« Vrgli so jo, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči. Tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, je rekel Petru: »Gospod je.« Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal vrhnje oblačilo, ker je bil gol, in se vrgel v jezero. Drugi učenci so pripluli s čolnom in privlekli mrežo z ribami; niso bili namreč daleč od brega, le kakih dvesto komolcev. Ko so stopili na kopno, so na tleh zagledali žerjavico in na njej ribo ter kruh. Jezus jim je rekel: »Prinesite ribe, ki ste jih pravkar ujeli!« Simon Peter se je tedaj vkrcal in potegnil na kopno mrežo, polno velikih rib; bilo jih je sto triinpetdeset. Čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni raztrgala. Jezus jim je rekel: »Pridite jest!« Toda nobeden izmed učencev si ga ni drznil vprašati: »Kdo si ti?«; vedeli so namreč, da je Gospod. Jezus je prišel, vzel kruh in jim ga ponudil; in prav tako ribo. To je bilo že tretjič, da se je Jezus razodel učencem, odkar je bil obujen od mrtvih.
Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Hrani moja jagnjeta!« Spet, drugič, mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce!« Tretjič mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« Peter se je užalostil, ker mu je tretjič rekel: »Ali me imaš rad?« in mu je rekel: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je rekel: »Hrani moje ovce! Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, da je označil, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!«

Očitno je bilo Petru nekako dolgo čakati nadaljnjih navodil za delo, da je predlagal nočni ribolov. Kot za kleto ni bilo nič pa še provokativno vprašanje, če imajo kaj hrane in oni osramočeni odvrnejo: »Nič«. Zopet isti nasvet naj vržejo na desno in že so ulovili 153 velikih rib.

Kaj se iz tega lahko naučimo? Predvsem potrpežljivosti, če nam Bog ne odgovori takoj. Za velika dejanja je treba dovolj dolgo priprava, da vendar izberemo najboljšo pot. Tu nam je lahko še vedno zgled preminuli papež Frančišek. Ravno berem njegovo knjigo, ko opisuje svoje življenje. Zapisal je, da je želel iti za misijonarje na Japonsko pa mu niso pustili. Če bi odšel bi imeli dosti boljšega papeža od njega. Nič hudega po 12 leti njegove službe, lahko mirno zaključimo, da je bil zelo dober papež.

Pri vseh teh zadevah je odločilno vprašanje: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« To vprašanje si moramo vedno postavljati zlasti, ko je treba narediti večji korak v smeri naše vere, ali glede vsakdanjih stvari. Nikoli ne delajmo na to, kako bi izkoristili ne pozornost bližnjega in ga prehiteli oziroma oškodovali. Kristjan mora vedno vse presojati z vidika ljubezni do Boga in nato do bližnjega. Seveda ne bomo se sedaj skrupulozno izgubljali v vsako podrobnost. Bistveno je imeti temeljno načelo, da zavestno nočem nikoli nikomur narediti nič slabega, niti ga nočem v ničemer prevarati.

Svetoletna spodbuda

Doga bolezen in smrt papeža Frančiška nas je v marsičem presenetila pa tudi opozorila na bistveno držo pravega vernika. Že prvi pojav in nagovor ob izvolitvi je nakazal, da gre za moža, ki je trdno na realnih tleh. Njegova dolgoletna izkušnja v tretjem svetu, kjer je revščina vidna na vsakem koraku, ga je izklesala v trdnega borca za 'malega človeka', ki je velik pred Bogom. Tudi svetoletna romanja v rim in drugod po svetu se običajno odvijajo bolj turistično, kot romarsko. Sedaj pa je vse obrnjeno na glavo. Trg sv. Petra je bil zadnje mesece poln resnih molivcev. Papež se je dolgo moral 'postiti'. Ni mogel maševati, končno mu je bilo omogočeno, da je ob obredih bil zraven in nazadnje podelil velikonočni zadnji blagoslov. To je model tudi za nadaljnja romanja. V resni molitvi in dobri spovedi in nato slavljenju: »Moj gospod in moje vse«

Spored sv. maš in bogoslužja

21. 4. je zjutraj umrl naš sv. oče papež Frančišek. Škofje so določili, naj v tem tednu vsaka župnija opravi vsaj eno sv. mašo za njega. Mi smo to opravili že na dan smrti pri sv. Antonu nad Kovačo vasjo. Na pol droga smo izobesili Cerkveno zastavo. Pogreb je bil v soboto  26. 4. ob 10.00. Ta dan je zvonilo po vseh cerkvah po 10 minut, kot je običaj za mrliča. Bodimo iskreno hvaležni za dosedanjega papeža, ki je vedno bil čim bližje preprostim ljudem in na zunaj vedno kazal zgled ponižnosti.

1.5. ob 19.00 Jožef Delavec praznik dela in pričetek Marijinega meseca, ko  jo častimo s šmarnično pobožnostjo. Lepo bi bilo, da bi se svetih maš udeleževali v večjem številu in častili Marijo ter molili, da bi Sveti Duh navdihoval kardinale v konklavih in bi izvolili zopet pravega papeža za sedanji čas. V svetem letu ste še posebej povabljeni, da se ravno na god sv. Florjana zahvalimo in priporočimo našemu stanovskemu zavetniku.

10. 5. bo pravi datum podpisa ustanovitvene listine naše župnije. To se je zgodilo pred 777 letih v Ogleju. Osebno se bom na Brezjah  zahvalil za to veliko milost. Skupaj bomo to praznovali 14. 6. ob 10.00.

11. 5. ob 16.00 v Metliki vse škofijsko svetoletno romanje gasilci: To bo  nekaj posebnega, ko se zberemo gasilci iz vseh, ali vsaj večine 202 društev. Nekako je predvideno , da bi šel praporščak in še kdo. Sicer so vodstva dobila podrobna navodila. Med tem je tudi, da vsako društvo prijavi udeležbo in število. Odvisno od  prijav bo sv. maša v cerkvi, ali pred njo. Verjetno bo obveljalo zunaj.

V maju skrbijo za red in cvetje v cerkvi Paka Predgrad in Jelenja vas.