6. 7. – 14. nedelja med letom: Iz 66, 10 – 14 / Ps 66 / Gal 6, 14 – 18 / Lk 10, 1 – 12. 17 – 20
13. 7. – 15. nedelja med letom: 5Mz 30, 10 – 14 / Ps 69 / Kol 1, 15 – 20 / Lk 10, 25 – 37
20. 7. – 16. nedelja med letom: 1Mz 18, 1 – 10 / Ps 15 / Kol 1, 24 – 28 / Lk 10, 38 – 42
6.7. - 14 nedelja med letom
Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval iti. Rekel jim je: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosíte s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal in spotoma nikogar ne pozdravljajte! V katero koli hišo pridete, recite najprej: ›Mir tej hiši!‹ In če bo v njej sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se mir povrne k vam. V tisti hiši ostanite ter jejte in pijte, kar vam dajo, kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne hodíte iz hiše v hišo. V katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, s čimer vam postrežejo. Ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in jim govorite: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹ V katero koli mesto pa pridete in vas ne sprejmejo, pojdite na njegove ulice in recite: ›Tudi prah vašega mesta, ki se je prijel naših nog, otresamo na vas, vendar védite, da se je približalo Božje kraljestvo.‹ Povem vam: Sódomi bo na tisti dan laže kakor temu mestu.«
Smo v obdobju novih maš in mašniških jubilejev. Žal so novi maši samo dve in eden v ZDA s slovenskimi koreninami. Je pa zato veliko visokih jubilejev. Jez sem s svojimi 40 leti mašništva nekje na sredi in na meji, ko je bilo vse manj novih maš.
Gornji odlomek je zelo pomenljiv. Jezus najprej opozori učence, da je žetev velika, a delavcev malo – v sedanjih časih vse manj. Kljub temu jih opogumi in poudari, naj zaupajo in vztrajajo. Zlasti nam starejšim škofje prigovarjajo, naj se čim bolj potrudimo in vztrajamo v aktivni pastoralni dejavnosti. O meni je v Dolenski listu novinar zapisal zelo zanimivo misel. Piše, da sem zelo vesel, ker mi je škof dovolil delati tudi sedaj v pokoju. V resnici so škofje veseli vsakega duhovnika tudi postaranega, ki še kaj zmore opraviti. Hvala Bogu!
Seveda se po tolikih leti vsak od nas sprašuje, kaj smo dobro opravili in kje smo naredili napako, da je vera v Evropi vse bolj redek pojav. Delamo po svojih najboljših močeh pa vseeno ne gre na bolje, ampak z vsakim pogrebom nas je vernikov 'starega kova' manj. Vedno prosim za novega papeža Leona XIV. da bi nas na svež način navdušil za hojo za Gospodom.
13. 7. – 15. nedelja med letom
Tedaj je vstal neki učitelj postave, in da bi ga preizkušal, mu je rekel: »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je dejal: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to delaj in boš živel.« Ta pa je hotel sebe opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je odgovoril: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrt-vega in odšli. Primerilo pa se je, da se je vračal po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in šel po drugi strani mimo. Podobno je tudi levit, ki je prišel na tisti kraj in ga videl, šel po drugi strani mimo. Do njega pa je prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmi-lil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj. Naslednji dan je vzel dva denarija, ju dal gostilničarju in rekel: ›Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, ti bom nazaj grede povrnil.‹ Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bl¬ižnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« Oni je dejal: »Tisti, ki mu je izka¬zal usmiljenje.« In Jezus mu je rekel: »Pojdi in ti delaj prav tako!«
Opraviti imamo s pogostim vprašanjem, kako naj živimo, da bo naše ravnanje v skladu u Božjo voljo, ki nas po smrti želi imeti vse pri sebi. Jezus nam na konkretnem primeru razločno pokaže, kako moramo ravnati. Ljudje smo zelo spretni v izmotavanju in izigravanju pravil. Ampak Jezus je tako zelo jasen, da nimamo nič manevrskega prostora. To nam postane še jasneje, če pomislimo na njegov eshatološki govor. Tam jasno pove, da nas bo na sodni dan razdelil na desno in levo. Na levo se bodo morali premakniti tisti, ki so šli mimo človeka v stiski. Na desni pa bo zbral vse tiste, ki so videli in izkoristili priložnost, da Gospodu pomagajo po svojih najboljših močeh.
Tu nam prihaja naproti Karitas. Za kristjana je dobrodelnost sama po sebi umevna. Naša župnijska Karitas je bila formalno ustanovljena februarja 2006. Zbrali smo lepo število pristopnih podpisov. Koliko se tega podpisniki sedaj zavedajo, je drugo vprašanje. Podpis bi nas moral v bistvu spodbujati, ds bi storili čim več dobrega. Vendar nas že krst postavil v družbo verujočih, ki jim je karitativno delovane samo po sebi umevno.
Kljub vsej 'zagnanosti' za dobrodelnost ne smemo prezreti prvega dela odgovora oziroma prve zapovedi: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo!« Kako naj se tega lotimo. Gre predvsem za duhovno temeljno naravnanost, da vse svoje bitje in žitje motrimo skozi ljubezen. Bog je ljubezen in odgovor na to je naše življenje po veri v luči ljubezni. Vse naše odločitve morajo biti usklajene po načelu ljubezni. Ob godu apostolov Petra in Pavla sta mi odmevali dve vprašanji. 'Kaj ljudje pravijo, kdo je Jezus?' in 'Peter, ali me ljubiš bolj kot tile?'
Če se strinjam z Petrom, da je Jezus pravi Bog in naš Odrešenik, bom ja vse naredil, da bom vedno pri njem z mislijo in tudi dejanja bodo uglašena z prvim in drugim delom odgovora. Jezus nekje opozori, naj ne bomo podobni poganom, ki se vedno sprašujejo, kaj bomo jedli in si oblekli. Bog Oče. Ki živi ptice pod nebom in oblači lilije na polju, bolj, kot si je mogel privoščiti Salamon in njegove preštevilne žene( bilo jih je okrog tisoč). Ta isti in edini Bog je sposoben nahraniti in obleči nas. Natančneje, Bog nam bo gotovo nadomestil izpad dohodka zaradi redne nedeljske sv. maše pa tudi za vso dobrodelnost.
Jezus tudi zagotavlja naj iščemo najprej Božje kraljestvo in se mu podvržemo pa nam bo vse drugo nadoknadeno. Ni utopija, le spraviti se moramo na višjo raven razmišljanja. Vprašajmo se, kaj nas v resnici dela srečne. Zakaj je toliko najrazličnej-ših bolezni zaradi neprimernega načina življenje? Zakaj smo tako razdražljivi in osamljeni?!... Zato, ker nam potrošništvo diktira način življenja.
Valovi poletja 2025 tabor št. 3
Poletna dogajanja v naši župniji se je pričelo na dan državnosti 25. 6. 2025. Sezono so odprli kolesarji iz župnije Ig. Sicer samo obisk na dan državnosti. Potem so bili že tretjič gojenci vseh treh centrov komune Srečanje.
Sedaj ravno poteka že tretjič tabor Valovi poletja. Naslednje tedne so rezervirali troji skavti. Zato bo tudi julij primerno razgiban. Običajno pride tudi še kakšen zamudnik pa bo poletje izpolnjeno z dodatno dejavnostjo, ki pomlaja.
Spored sv. maš in bogoslužja
| P 7. 7. | 20.00 | Pr za zdravje in uspeh operacije n. Vida |
| T 8. 7. | 20.00 | Trg †za starše, sestre in stare starše Majerle Kovača v. |
| S 9. 7. | 20.00 | Zg † Peter, Štefka in Pavle Frice D. Podgora |
| Č 10. 7. | 7.00 | Trg † Franc Pezdirc obl. Kralji n. Anica |
| P 11. 7. | 20.00 | Rd † po namenu N M |
| S 12. 7. | 20.00 | Trg za modro ravnanje z divjimi zvermi |
| N 13. 7. | 10.00 | Trg za farane in dobrotnike |
| P 14. 7. | 20.00 | Pr † Rudi Kobe 30. dan |
| T 15. 7. | 20.00 | Trg † Emica in Jurij Verderber obl. |
| S 16. 7. | 19.00 | Jakovini na čast Lurški M. B. za zdravje prisotnih |
| Č 17. 7. | 20.00 | Pr † Ferdinand obl. in rajni Kuk |
| P 18. 7. | 20.00 | Rd po namenu N M |
| S 19. 7. | 20.00 | S L na čas krstnim zavetnikom |
| N 20. 7. | 10.00 | Trg za farane in dobrotnike |
24. 6. ob 10.00 – Janez Krstnik: Zelo sem si želel doživeti primeren odziv hvaležnosti da so verjetno pred 777 leti praznovali prvo slovesno žegnanje na slovesni praznik našega prvega farnega zavetnika. Žal sem se povsem uštel. K prazniški sv. maši so prišli samo najbolj nujni udeleženci ob krstu malega Adama Dominika. Brez komentarja.
25. 6. ob 10.00 dan državnosti: Župnik iz Iga je bil zadržan. Maševal je njegov kaplan Janez Pavel Šuštar, ki pa bo z 1. avgustom postal župnik na Igu. Kolesarjev je bilo veliko. Oglasile so se tudi orgle. No tudi nas je bilo nekaj. O draga naša domovina, ko bi predniki videl, kako smo brezbrižni do tebe. Kaj so oni vse dali skozi, da sedaj mi lahko dihamo samostojno po svoje.
29. 6. ob 10.00 – Spodnji Log žegnanje: Nekaj se nas je le zbralo. V cerkev bi nas šlo se vsaj toliko. Ampak hvala vsem, ki ste razumeli postaranega župnika, da je prav na tem mestu reči Bogu hvala za narejeno in priporočiti še teh par domačinov, ki vztrajajo v veri in skrbijo za domačo cerkev.
30. 6. ob 19.00 – Jakovini 40 let nove maše: za 40 let duhovništva smo se zahvalili v Novem mestu z vsemi jubilanti in še posebej na Brezjah sošolci. Za 40 letnico nove maše sem šel v Jakovine na oltar, ki ga je postavil moj oče Jože. Kljub vročini je bilo lepo in sproščeno vzdušje, ker so prišli tisti, ki jim to res nekaj pomeni. Gre za moj osebni praznik, a se moramo zavedati, da je duhovništvo stvar vseh vernikov. Ko nas na vseh koncih primanjkuje smo povabljeni ravnati odgovorno, da zdržimo čim dlje.
V juliju skrbijo za farno cerkev Čeplje, Vimolj, Kralji, Nemška Loka.










