Oznanila št. 17, leto LI

3. 8. – 18. nedelja med letom: Prd 1, 2; 2, 21 – 23 / Ps 90 / Kol 3, 1 – 5. 9 – 11 / Lk 12, 13 – 21
10. 8. – 19. nedelja med letom: Mdr 18, 6 – 9 / Ps 33 / Heb 11, 1 – 2. 8 – 19 / Lk 12, 32 – 48
15. 8. – MARIJINO VNEBOVZETJE Raz 11, 19a. 12, 1 – 6 / Ps 45 / 1 Kor 15, 20 – 26 / Lk 1, 39 – 56
17. 8. – 20. nedelja med letom: Jer 38, 4 – 6. 8 – 10 / Ps 40 / Heb 12, 1 – 4 / Lk 12, 49 – 53

3. 8. – 18. nedelja med letom

Nekdo iz množice mu je rekel: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.« On pa mu je dejal: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?« In rekel jim je: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja.« Povedal jim je priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo, zato je v sebi razmišljal: ›Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ Rekel je: ›Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in dobrine. Tedaj bom rekel svoji duši: Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.‹ Bog pa mu je rekel: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹ Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.«

Opravka imamo z enim poglavitnem problemom našega življenja po veri. Če ne bi bilo Boga in vsega, kar to zavzema, bi bilo normalno hlastati po čim večjem imetju in udobju. Ampak Bog je ljubezen. Zato je tudi za človeka predvidel in celo ukazal, delovati v skladu z zapovedjo ljubezni do Boga in do bližnjega.

Zahodne elite se utapljajo v obilju in izmišljevanju vedno novih oblik zabave ter uživanja, a milijarde ljudi živijo v hudem pomankanju, stotine milijonov pa tolčejo lakoto. Kakšna sprevrženost. Že samo to, da moramo zbirati zamaške za invalidske pripomočka, pa denar za drage operacije v Ameriki otrok z posebnimi primeri, je sramota za našo oblast. Kaj je šele v malo manj razvitem svetu.

Zamislimo se ob tem resnim opozorilom, da bomo enkrat morali zapustiti vse, kar imamo in dati jasen odgovor, kako smo poslovali na materialni in duhovni ravni.

10. 8. – 19. nedelja med letom

»Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim! Vedite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. Tudi vi bodite pripravlje¬ni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« Peter je rekel: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?« Gospod je dejal: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času? Blagor tistemu služab-niku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. Če pa ta služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospodar zamuja s svojim prihodom‹ in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati, popivati in se upijanjati, bo gospodar tega služab-nika prišel na dan, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve; presekal ga bo na dvoje in mu dal delež z neverniki. Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen. Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar zasluži udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali.«

Spet se tema lepo nadaljuje. Gre za naš odnos do premoženja in do naših sodelavcev na poti skozi življenje. Jezus pravi, naj bomo vedno pripravljeni na srečanje z Gospodom. Ni nam hotel povedati časa našega odhoda v večnost. Ljudje smo pač nagnjenji k odlašanju in uživanju, ko ni gospodarja doma. Žal pozabljamo, da je Bog večen in vseveden. On ve kako je z nami, tudi takrat, ko se nam zdi, da se ne zanima za nas in je nekje daleč. Apostol Pavel je zapisal: »Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo.« (Apd 17, 28). Torej ne bodimo naivni, ampak se raje držimo tiste zdrave razsodnosti in ob vsej skrbi za, 'kaj bomo jedli in si oblekli?' ne pozabimo na to, kako bomo zapustili ta svet in nadaljevali svoje duhovno življenje v večnosti. Če poškilimo v našo zakristijo, vidimo na zgornji desni upodobitvi večerjo z Jezusom. Na nebeški mizi ni hrane, kot smo jo vajeni, ampak tisto orodje, s katerim smo si služili vsakdanji kruh. Če smo odkrili svoj talent – milostni življenjski dar, bomo tako na duhoven način nadaljevali tudi v večnosti. Če se pa bomo dali voditi tisti kači iz raja, ki je vsemogoče obljubila, kaj vse bomo dosegli brez Boga, nas bodo že tu na zemlji zadušile smeti in uničeno okolje ter medsebojni odnosi.

Sveto leto nas spodbuja, da vsi stopimo na pot upanja in se oklenimo prave vere.

15. 8. Vnebovzetje device Marije

Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!«
In Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Zavzel se je za svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.« Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.

Največji Marijin praznik nas povede k teti Elizabeti v mesto v judovskem hribovju. Tu je doživela najprej izjemen pozdrav podoben, kot jo je pozdravil nadangel Gabriel. Celo nerojena sta se zaznala in pozdravila. Srečanje se je razvilo v blaženi čas med dvema nosečnicama. Starka se je prikrivala pred sosedi. Nerodno ji je bilo pred njimi. (V starosti zanositi je vsaj čudno). Marija pa se je verjetno vsaj malo bala, kako bo odreagiral Jožev. Potem je iz nje izbruhnila najlepša molitev Magnifikat – Marijina hvalnica. To so bili resnično blagoslovljeni dnevi dveh mam in milostni čas molka za Zaharija, ki ni mogel verjeti nadangelu.

Če se od tu še ozremo na prejšnje nedelje, lahko spoznamo, ali ugotovimo, da je Bog vedno prisoten. Navadnim zemljanom naklanja bolj mirne čase. (Kot bi Prešernu mirno plavala barka, če ga nebi duša uka žejna speljala iz domače Vrbe). Za izbrance pa ima kakšno presenečenje, da je treba stopiti tudi na pot tveganja in odpovedi.

Ps: na današnji dan sem pred 35 leti pričel prvo sv. mašo v Zagozdacu. Tik pred začetkom je zmanjkalo elektrike. Prileti s kora vprašanje, kaj bomo sedaj? Nič hudega sluteč, sem odgovoril, naj pojejo na 'suho'. Kako naj sedaj jaz rešim problem z elektriko, ko sem prvič v cerkvi. Lahko Vam zatrdim, da sem do takrat in od takrat doživel že marsikatero lepo pa tudi zagonetno zadevo. Najlepši osebni občutek sem doživel med misijonom novembra 1978, ko sem sprejel odločitev, da obesimo mizarstvo na klin in grem za Gospodom. Vračal sem se iz Novega mesta in ustavil na prelazu Brezje nad Blatnikom. Vse v meni je blaženo vibriralo, kljub mnogim bodočim zagonetkam . Ja.

Spored sv. maš in bogoslužja

22.7. Sveta Marija Magdalena: Lepo je potekalo, ker ni bilo prevroče. Dan prej sva z Igorjem Kobe pregledala ostrešje in z veseljem ugotovila, da bo še dolgo lahko zdržalo. Naslednje leto bi radi prekrili z bobrovcem, ker je barvanje stare pločevine kratkotrajna rešitev. Tako bi rešili še zadnjo streho in jo pripravili, na leta, ko bo župnik vse starejši, ali bo prihajal celo kdo od drugod. Do takrat je treba pripraviti material in čim več denarja.

26. 7. sveta Ana in Joahim starša Device Marije: Kljub slabim izgledom glede vremena se nas je zbralo lepo število. Po obhajilu smo blagoslovili lep poseben križ, ki ga je naredil in podaril g. Silvo Majerle. Narejen je v tehniki barvnih oken. V notranjosti hrani podobo hostije. Mene spominja na tabernakelj, ki ga tu sicer ni, ampak cerkev je blagoslovljena z vsemi umetninami vred, ki ponavzočujejo Božjo prisotnost.

27. 7. – Krištofova nedelja: Hvala vsem, ki ste kaj prispevali v sklad MIVA. Kljub našim velikim potrebam, ne smemo pozabiti na tiste v daljnih deželah, ki v prvih vrstah širijo evangelij. Te dni sem ujel del pogovora misijonarja Toneta Kerina, ki je na Tv zatrdil, da je zgradil dve katoliški šoli in 60 državnih. Prej pa še ceste in številne cerkve. Pravi, kako se je vse vzdihnilo in lepo raste. Brez naše pomoči bi bile številke znatno manjše. Torej je naša skrb za misijone vedno na mestu. Ne samo za vozila ampak za vse, kar misijonarji potrebujejo.

Ne pozabimo: Od 8. 8. do 10. 8. bo na Kureščku vodil duhovno obnovo p. James Manjackal. Ne zamudimo izjemne morda zadnje priložnosti.

V avgustu skrbijo cerkev in ostalo Sodevci, v septembru Radenci.