Oznanila št. 21, leto LI

28. 9. – 26. nedelja med letom: Am 6, 1a. 4 – 7 / Ps 146 / 1 Tim 6, 11 – 16 / Lk 16, 19 – 31
5. 10. – 27. nedelja med letom – rožnovenska: Heb 1,2-3.2,2-4 / Ps 95 / 2 Tim 1,6 – 14 / Lk 17, 5 – 10
12. 10. – 28 nedelja med letom: 2 Kr 5, 14 – 14 / Ps 98 / 2 Tim 2, 8 – 13 / Lk 17, 11 – 19

28. 9. – 26 nedelja med letom

Živel je bogataš. Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na dan sijajno gostil. Pri njegovih vratih pa je ležal revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno ran po telesu. Rad bi se najedel tega, kar je padalo z bogataševe mize, in celo psi so prihajali in lizali njegove rane. Revež je umrl, in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogataš je umrl in bil pokopan. In ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč videl Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu.‹ Abraham mu je rekel: ›Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro, Lazar pa prav tako húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne da priti k nam.‹ Nato mu je bogataš rekel: ›Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta. Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj mučenja!‹ Abraham mu je dejal: ›Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‹ Ta pa mu je odvrnil: ›Ne, oče Abraham, toda če pojde kdo od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili.‹ On pa mu je dejal: ›Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.‹«

Prejšnjo nedeljo smo poslušali Jezusovo priliko o krivičnim oskrbniku, ki je moral na zagovor h gospodarju. Ker je vedel, da je z njegovo udobno službo konec, je poklical nekaj dolžnikov in jim zmanjšal dolgove, da ga bodo potem oni preživeli. Na koncu se Jezus začudi nad nami, kako smo naivni in nerazumni. Za vsakdanje reči se hitro pobrigamo, za svoje večno življenje pa nam je tako rekoč vse eno.!?

Danes nam Jezus predstavi novo priliko z novo zgodbo o bogatinu in ubogem Lazarju. Bogatin se je lepo imel užival v obilni hrani in pijači. Na pragu pa je ležal bolni Lazar in tekmoval z psički za kakšno drobtinico z bogatinove mize. Prišla je smrt in Lazarja predala angelom, da so ga odnesli v Abrahamovo naročje. Bogati pa je pristal v peklenskem ognju. Prejela sta pač po svojem zasluženju. Lazarja je pestila bolezen in skrajno pomanjkanje v pasji družbi. Ker se ni pritoževal nad svojim bednim stanjem, ampak ponižno potrpel, so ga vzeli v nebesa. Bogatin je zamudil življenjsko priložnost, da bi svoje bogastvo delil še s kom zlasti z revežem, ki ga je dnevno imel pred hišo. Enostavno ga ni opazil. Ko se je položaj zamenjal pa prosi Abrahama, naj pošlje Lazarja in mu ohladi jezik. Ker to ni mogoče, prosi Abrahama, naj ga pošlje posvarit brate, da ne pridejo za njim. Abraham pojasni, naj poslušajo Mojzesa in Preroke. Dragi moji. Mi imamo že 2000 let Mojzesa, Preroke, Evangelij in to zgodbo.

Kar nekaj jih je v knjigah opisalo svoje izkušnje ob klinični smrti. Na primer Glorija Otic v knjigi Udarila me je strela. Ampak mi se še vedno radi obnašamo brezbrižno, da ne opažamo ubogih pred svojimi vrati. Sveto leto se izteka in še vedno vabi, naj stopimo na pot kot romarji upanja. Naj opravimo dobro spoved in vsak dan pogledamo okrog sebe, če morda kdo upa in pričakuje našo pomoč.

5. 10. – 27 nedelja med letom – rožnovenska

Apostoli so rekli Gospodu: »Pomnôži nam vero!« Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna. Kdo izmed vas bo svojemu služabniku, ki orje ali pase, dejal, ko pride s polja: ›Pridi brž in sédi za mizo!‹ Mar mu ne bo rekel: ›Pripravi mi kaj za večerjo o, prepaši se in mi strezi, dokler jem in pijem, nato boš ti jedel in pil.‹ Se mar zahvaljuje služabniku, ker je naredil, kar mu je bilo ukazano? Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, govorite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹«

Prejšnjo nedeljo smo brali pretresljivo zgodbo o Bogatinu in ubogem Lazarju, ki se jim pa smrti položaj popolnoma zamenjal. Bogatin je omejen čas užival in Lazar trpel, po smrti pa Lazar uživa večno in bogatin večno trpi. Morda je komu čudno, ampak Jezus kliče vse v nebesa.

Danes slišimo učence, kako prosijo Jezusa, naj jim poživi vero.

Odgovor je nekoliko zavit. Najprej jim oponese, da bi s pikico vere lahko prestavljali drevesa še več celo gore. Potem opozori na naš položaj, da smo na tem svetu hlapci – služabniki, ker je On edini Gospod.

Tega se je zelo dobro zavedal serafinski oče sv. Frančišek, ki je godoval včeraj 4. 10. On se je vsemu odpovedal in se podredil naročilu, naj popravi našo Cerkev. Najprej se lotil popravila razpadajoče cerkvice. Ko se mu je pridružilo še precej bratov in še sv. Klara, je spoznal, da je treba popravljati Jezusovo skrivnostno telo živo Cerkev. Za to je potreboval papeževo potrditev. Moral je v Rim, ker so ga celo obtožili krivoverstva. Trdil je namreč, da želi živeti tako, kot piše v Evangeliju. Tudi mnogi kardinali so se mu posmehovali, 'kaj si pač zamišlja, kdo more živeti Evangelij, saj je to nemogoče'.

Papež Inocenc III. je imel sanje in videl majhnega redovnika, ki z ramo podpira nagibajočo se cerkev. Drugi dan ga je poklical in mu naročil, naj dela tisto, kar on kot papež ne more, ker je ujet v razna pravila in skupnosti. Sv. Frančišek je veliko naredil s svojimi brati, frančiškani, sestrami klarisami in nami tretje redniki. Delo še zdaleč ni končano, ker vsak čas prinese svoje probleme in stran poti.

Zato smo povabljeni vsi ljudje dobre volje, da se dnevno združujemo v goreči molitvi, kot davnega leta 1571, ko so z rožnim vencem pomagali premagati turško mornarico pri La Pantu. Danes na Rožnovensko nedeljo naredimo sklep, da bomo tudi mi pomagali popravljati Cerkev in svet z rednim rožnim vencem. Tudi z obiskom delavniške maše in skupne molitve pred njo.

Novo šolsko leto!? Verouk bo ob torkih

Urnik:

• 1., 2. in 3. razred ob 14.00
• 4., 5. in 6. razred ob 14.30
• 7., 8. in 9. razred ob 15.00

Dragi starši in Birmanci predvsem se potrudimo za reden obisk verouka in še posebej nedeljske sv. maše. V soboto 11. 10. ob 14.30 bo dekanijsko srečanje birmancev v Črnomlju. To bo gotovo lepa spodbuda za še bolj zavzeto pripravo na ta veliki dogodek.

Kako je prvih 35 let?

Kmalu se je izkazalo, da je treba urediti župnišče vsaj od zunaj, streho in fasado. Potem je prišlo na vrsto ogrevanje. Ker sem vseskozi ekološko zagnan, smo nabavili plinsko peč in cisterno. Takoj se je vse podražilo, da so še vedno tudi drva v kaminu prišla prav Leta 1995 sem spoznal slikarja g. Maksima Sedeja in ženo dr. Anko. Z Njegovimi znanci smo se zagnali v Laze na cerkev sv. Vida in temeljito obnovili strop. Streho in fasado. Delno je pomagala občina Kočevje in država. Vendar je glavnina dela padla na župnika zlasti streha s skodlami plačevanje restavratorjev. Slikar g. Sedej nam je podaril Križev pot in dve Marijini sliki.

Z pomočjo K S in občine smo temeljito obnovili obzidje pokopališka in zgradili mrliško vežico. Za mizarsko opremo vežice (okna, vrata stropi in obloge) sem odkupil kosilnico in še naprej zastonj kosil 'naše in njihovo'. Ker sem bil tajnik K S, sem tudi ta opravila dojemal, kot ostala za župnijo.

Leta 1996 sem na praznovanju 700 letnice župnije Šmihel ugotovil, da bomo mi imeli čez dve leti 750 letnico. Torej je ostalo ravno prav časa, da se pripravimo.

Spored sv. maš in bogoslužja

29. 9. 18.00 Zagozdac blagoslov novega kipa sv. nadangela Mihaela
Tonetu je uspelo narediti novo podobo v zbirki Zagozdaške 'forma vive'. Postavljena je na levo stran poti in nekako tvori vhod v park pred cerkvijo. Podoba prihaja v ravno pravem času, ko si nekatere skupine jemljejo pravico za odločanje glade življenja in smrti. Mihael pravi 'kdo je kakor Bog'. On je premagal uporne angele in jih pahnil na zemljo. Z njegovo pomočjo jih tudi mi lažje zmagujemo. Le pridite in molimo za pravo odločitev na referendumu.

Oktober mesec rožnega venca:
V sak oktober je posvečen Mariji. K njej se zatekamo v raznih zadevah. Zato je prav, da se ji v oktobru primerno zahvalimo z njej najbolj priljubljeno molitvijo rožnega venca, pred sv. mašo še dodamo litanije. V letu rožnega venca 2004 sem oktobra vztrajal in vsak dan izmolil vse tri dele te lepe molitve. Pa sem na romanju v Rim zvedel, da je sedaj sveti papež Janez Pavel II. uvedel še četrti del. To me je nekako 'udarilo', češ, komaj sem se na vadil na vse tri, sedaj še enega zraven. Pa je vendar šlo in še vedno gre, vse štiri pa še kaj zraven. Ali ne bi še kdo poskusil?!

11. 10. ob 14.30 Črnomelj svetoletno romanje birmancev:
To je novost v pripravi na birmo. Dekanijski duhovniki menimo, da bo to lepa spodbuda birmancem, da se bolj resno lotijo priprave na prejem pomembnega zakramenta in življenje. Lepo prosim starše in botre, zavzemite se, da ne bo ravno na ta dan zopet kaj drugega bolj važno. Vera je vendar nekaj najvažnejšega v celotnem življenju. Postati dober vernik in dober človek, je garancija za ostale zadeve.

V oktobru skrbijo za farno cerkev ter ostalo Stari trg in Močile.