Oznanila št. 8, leto LII

12. 4. – 2. velikonočna nedelja – Bela: Apd 2, 42 -47 / Ps 118 / 1 Pt 1, 3 – 9 / Jn 20, 19 - 31
19. 4. – 3. velikonočna nedelja: Apd 2, 14. 22 – 28 / Ps 16 / 1 Pt 1,k 17 – 21 / Lk 24, 13 – 35
26. 4. – 4. vel. nedelja Dobrega Pastirja: Apd 2, 36 – 41 / Ps 23 / 1 Pt 2, 20 – 25 / Jn 10, 1 – 10>

12. 4. – 2. velikonočna nedelja

Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«

Hvala Bogu za ubogega apostola Tomaža. On se je sicer javno 'osramotil' pred Jezusom in apostoli. V resnici nam ravno on pomaga do še trdnejše vere. Če on ne bi trmoglavi, da mora osebno pretipati njegove rane in se tako prepričati, ali je res on in živ, ali gre za utvaro. Jezus je vedno širokosrčen in potrpežljiv ter pogoje takoj izpolni. Končno nam vsem vernikom nameni pohvalo že v naprej: Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«

Dragi moji, kaj naj še zapišem? Potrudimo se in se ozrimo okoli sebe, da bi se prepričali o Gospodovi prisotnosti. Kaj vse se nam dogaja in kaj vse imamo na razpolago pa še nekateri živijo, kakor, da se med temi prazniki ni nič zgodilo. Prihodnjo nedeljo nas Luka vabi v Emavs. Pridružimo se onim trem in le prisluhnimo razlagi, kako se pisma uresničujejo tudi sedaj, le časa si moramo vzeti in prisluhniti, pa videti globlji smisel našega bivanja na tem nemirnem svetu. (Pred 20 leti smo dobili svojo škofijo. Izpolnil se je stoletni sen v ugodnem času. Sedaj to se ne bi zgodilo).

19. 4. – 3. velikonočna nedelja

In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?« »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi. Nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.« In on jima je rekel: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih. Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so, da je bil Gospod resnično obujen in se prikazal Simonu. Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.

V Emavs gremo sicer na velikonočni ponedeljek, čeprav beremo poročilo šele na velikonočno sredo. Danes je že 14 dni po dogodku, ko lahko malo odmaknjeni od dogodka še bolj zbrano prisluhnemo in trezno razmislimo o vseh dogodkih velikega tedna. Res se je zgodilo ogromno zadev. Zato je dobro le malo bolj poglobljeno pretehtati zadeve. Zgodilo se je naše odrešenje. Cena je bila nedoumljiva. Nobena fantazija se ne bi dokopala do take odločitve 'dar rešiš sužnja, žrtvuješ Božjega Sina'. To v našo človeško logiko enostavno ne gre. Mi tako ne znamo niti ne upamo. On nebeški Očka, ki razvaja nas razvajene otročaje, naredi ravno to. Jezus ga je v vrtu tri ure rotil in klical s tem imenom Očka. Naša nesreča je bila prevelika, da bi se sanirala na kakšen lažji način. Mesija je res moral iti na ta način v svojo slavo. Nobenega izmed svojih ni izgubil. Sebe je žrtvoval za nas in bil po treh dneh obujen. Tako so napovedovali Mojzes in preroki ter trikrat sam.

Te besede nam težko padajo, da je moral tudi zaradi mene in tebe tako kruto biti izdan, zapuščen, umorjen, zapečaten v grobu 3 dni in končno obujen. Vse je moral opraviti sam, razen nekaj pomoči Simeona in tolažbe Mame, Veronike in žena. Te slave mu nihče ne more zmanjšati, ali celo odvzeti.

Na nek način to slavo zamegljujemo s svojo počasnostjo za verovanje vsega tega, ko se tako počasi obračamo za njim in skušamo ta svet preživeti predvsem za lastno promocijo in uživanje v dobrinah tu zemeljske naslade.

Emavška učenca sta se po razkritju takoj vrnila nazaj v Jeruzalem in pričevala, kaj sta doživela in kako sta Jezusa prepoznala ob lomljenju kruha. To je recept za vse nas. Postni čas nas vabi, da se povrnemo k sebi, k bližnjemu in tako k Bogu. Kadar smo v stiski, ko se nas loteva malodušje se moramo napotiti v Emavs in prisluhniti Gospodu, da nam razloži nastali položaj in nakaže rešitev. Hvala Ti Gospod, da se nam vedno rad pridružiš in rad razlagaš Pisma!

Dvajset let škofije Novo mesto

Praznovali smo na velikonočno soboto 11. 4. v stolnici. Bilo je slovesno in lepo. Na nas je, da smo ponosni in hvaležni. To je bilo neko srečno okno, kakor pred 35 leti za osamosvojitev naše domovine Slovenije. Sedaj se ne bi nihče upal deliti nadškofije, ker nas je duhovnikov če dalje manj. Takrat se to še ni nakazovalo. Kljub temu ni razloga za obžalovanje, ampak za hvaležnost. Bog nam je namenil tako lepo in zaokroženo škofijo, da je škof lahko blizu vsem župnijam. Na nas pa je, da se zavzamemo za nove duhovnike in druge poklice. Predvsem se moramo zavzeti za čim več otrok in novih kristjanov. Potem se bo vse lepo urejalo.

20 let naše Karitas in komune Tav

Zadnjo nedeljo v februarju leta 2006 smo ustanovil našo Karitas in 1. maja po slovesni praznični sv. maši podpisali ustanovno listino terapevtske skupina Tav pri Sveti Družini za pomoč zasvojencem in njih družinam. 13 let je skupina uspešno delovala in pomagala številnim posameznikom ter njihovim družinam na poti v boljše čase. Nekaterim smo samo svetovali po telefonu, drugi so prišli pogledati, eni so poskusili, eni so ostali nekaj časa nekaj pa jih je vztrajalo do konca in kljub velikim težavam ter naporom vztrajajo še danes. Komuna je zapustila tudi bogato sled za sabo v kraju in zlasti na župnišču ter novi dom Tav.

Skupni BOGU HALA hočemo izreči v soboto 2. maja ob 11.00. Vse že sedaj vabimo, da se zahvalne sv. maše udeležimo v čim večjem številu. Seveda bomo povabili tudi vse naše fante in njih družine, da se boste lahko z njimi srečali in videli kako jim gre. Aleluja!

Spored bogoslužja in mašni nameni

Potrditev novega Ž PS: Na škofijo sem poslal seznam novega ŽPS, da ga potrdijo in dajo vsem listino ob imenovanju. Novo sejo bomo imeli 18. 4. ob 19.00. Moramo se pogovoriti o praznovanju 20 letnice Tav, zato pridite vsi in še kdo od Ž. Karitas.

25. 4. ob 10.00 Dekanijski molitveni dan za nove duhovne poklice pri sv. Jožefu na Suhorju nad Metliko:
Ob 20 letnici naše škofije Novo mesto so nam vodilni toplo položili na srce, naj se čim večkrat obrnemo na zavetnika škofije sv. Jožefa. Zato smo sklenili, da bo prvo tako dekanijsko srečanje  pri Svetem Jožefu na Suhorju. Dan pred svetovnim molitvenim dnevom za duhovne poklice. Prostorje lep in cerkev dovolj velika, razlog tako rekoč v nebo vpijoč, da se molitev gotovo udeležimo. Krenili bomo ob 8.00. Najbolje z avtobusom, ali vsaj z našim kombijem.
Mi starejši duhovniki vse bolj čutimo, da nam pohajajo moči. Škofija nekako združuje župnije, da še funkcioniramo po starem, a bistveno je, da bo še kaj novih duhovnikov, redovnikov in misijonarjev. Zato se bomo tega srečanja gotovo udeležili in tudi drugi dan doma na nedeljo Dobrega Pastirja goreče molili za sedanje in bodoče duhovnike.
Ker je vse povezano z številom otrok in rojstev moramo redno in stanovitno moliti za mlade, da bi se poročili in se odločili za čim več otrok. Brez tega bo po nas in bodo naše lepe kraje pokupili drugi ljudje ter zadeve prilagodili svojim potrebam.

Sveti Jožef, prosi za nas!

V aprilu čistijo farno in ostale prostore Radenci, v maju pa Stari trg in Močile.