To je najstarejša cerkvica v župniji in datira v zgodnje 13. stoletje (tako meni akademik Emilijam Cevec). Prezbiterij je okrogel in spodaj ima več strelskih lin. Verjetno v baroku je cerkvica podaljšana za 2 metra in povišana za 1 m. Na severozahodnem oglu je vzidana kamnita krogla; spomin na turške čase. Zvonik je na preslico z dvema zvonovoma, ki sta zelo stara. Zvonik je bil podprt z dvema gredama. To pa je bilo zabito z deskami. Zaradi nestrokovnega letvanja, je vsak veter lahko premaknil slemenjake, da je streha po sredini zamakala. Tako je nosilno tramovje stropa zgnilo in smo strop ob obnovi povsem zamenjali. Prvotni zidovi so zunaj poslikani z značilnimi vetrnjicami. Notri pa so poslikave celo v treh slojih. 
Najstarejše so vetrnjice v več velikosti. To je še romansko. Iz gotike so samo barvni ornamenti, ki še niso prav preučeni. Po vrhu pa je v seiko tehniki bilo prav vse poslikano. V prezbiteriju sta simetrično ob ozkem romanskem oknu dva angela in na vsaki strani po dva zahodna Cerkvena očeta – Ambrož, Avguštin, Hironim in Gregor veliki. Na severni steni ladje je uprizorjen poklon sv. treh kraljev in na južni steni apostoli Pavel, Peter, Janez od drugih so ostali samo fragmenti. V prehodu ladje v prezbiterij je na severni strani upodobljen pekel, na južni pa nebesa. Žal je bila cerkev znotraj pobeljena, menda zaradi jožefinske grožnje, da bo podrta. Tako so ob dozidavi prebili štiri okna, kar je napravilo veliko škodo zlasti v ladji. Srednji kralj je povsem uničen. Ostala so samo kopita od konja, ki ga je verjetno jezdil. Tudi na južni steni je večina apostolov izgubljenih. Za obnovo se je zavzel slikar Maksim Sedej ml., ko je obiskal to zelo demografsko ogroženo vasico. Takoj je pričel slikati dve sliki Poljanska Marija in Slovenska Pieta, ki sta bili blagoslovljeni 16. 6. 1996. 1997 smo pričeli s skodlami pokrivati ladjo. 1998 je utrjen zvonik, cerkev v celoti pokrita in zunanjost obnovljena. Na god sv. Alojzija je upokojeni nadškof Alojzij Šuštar blagoslovil zunanjost in novi 'Slovenski križev pot', delo in dar umetnika Maksima Sedeja ml. Zelo pomemben datum je 22. in 25. april 1998, ko smo najprej našli in nato delno odkrili poslikave iz leta 1557. V letu 1999 smo odstranili oltar in podrli naknadno dograjen slavolok, da se je prišlo do slik, ki jih je zid zakrival. V naslednjih letih 2000 do 2002 so bile poslikave v celoti odkrite in zaščitene, sedaj bi jih treba samo še retuširati in delno rekonstruirati. Zataknilo pa se je pri denarju, ker država – ministrstvo za kulturo nekaj obljubi in nato išče vedno novih izgovorov za odlašanje. V oltarju je v niši sv. Vid, ob strani na konzolah pa dva svetnika, ki ju je težko določiti, ker nimata nič v rokah. Zaradi izjemno pomembnih starih poslikav, smo stari oltar, ki je bil prinešen od nekod drugod in je bil previsok ter bi povsem zakrival slike v prezbiteriju premestili na Kalvarijo. Sedejeve slike so sedaj nad Kovačo vasjo pri sv. Antonu. Ko bo vse gotovo, bomo Marijini podobi vrnili v Laze. Križev pot pa bo ostal pri Antonu, ali pojde v Zagozdac. Ko bo župnik utegnil bo naredil manjši oltarček – kupolo, ki bo na stebrih, da se bo lahko videlo poslikave na steni v ozadju.
Včasih je bila sv maša vsako 1. in 3. soboto. Ker pa je vas izgubile vse stalno bivajoče vernike, je sv. maša za Tri kralje, belo in Vidovo nedeljo. Po dogovoru pa še kakšno soboto. Ključ je pri župniku, Skenderju – nova hiša pri cesti - izposojevalnica čolnov in v kampu Konda Dol.