Prvi redni kaplan na našem ozemlju je bil imenovan 1221 leta v sklopu prafare Ribnica. 10. maja 1248 pa je bila ustanovljena župnija. Iz tistega časa sta tudi dve romanski podružni cerkvici, sv. Vida v Lazih in sv. Nikolaja na Vidmu. Takrat je župnija obsegala veliko področje. Vprašanje pa je, koliko je bilo prebivalcev. Po prihodu Kočevarjev, se je prebivalstvo gotovo povečalo. V jožefinski reformi so se iz župnije izločile še tri župnije. In sicer Spodnji Log ter Nemška Loka za Kočevarje. Na vzhodu pa še Sinji vrh. žal nas je zadnja desetletja tako malo, da poteka postopek za ponovno pridružitev Spodnjega Loga in Nemške Loke k Staremu trgu, kar bo kmalu tudi izvedeno.
Versko življenje je bilo gotovo razgibano, kar izpričujejo tudi številne podružnice. Iz romanike so ostale: sv. Vida v Lazih in sv. Nikolaja na Vidmu ter verjetno sv. Magdalena v Radencih in sv. Jurija v Dolu, ki je žal podrta. Iz časa gotike je kapela sv. Ane nad Kovačo vasjo in leva kapela farne cerkve sv. Jožefa, gre za prezbiterij prejšnje cerkve sv. Mihaela. V barok sodijo Farna cerkev sv. Jožefa, kapela sv. Andreja – Kalvarija, cerkeve: sv. Antona Padovanskega nad Kovačo vasjo, sv. Sebastjana v Predgradu, Marijinega vnebovzetja v Zagozdacu, Žalostne Matere božje v čepljah, sv. Petra v Spodnjem Logu ter podrtih sv. Trojice v Knežji Lipi, Marije Trošt v Nemški Loki, sv. Andreja na Preriglju, sv. Frančiška na Zadrcu in pogorele sv. Duha nad Graščico. V Predgradu je cerkev zelo velika, kar da slutiti, da se je hotel grof izkazati. Bilo pa je prej v vasi veliko ljudi. Zagozdačka Marija pa je bila romarska in temu primerno velika.
Na ozemlju župnije je do II. svetovne vojne živelo blizu 3000 vernikov in v SL – NL, ki se sedaj upravljajo iz Starega trga okrog 2000 vernikov. Sedaj nas je vseh skupaj manj kot 800. Zlasti zadnja leta se močno občuti premalo število prebivalcev za vzdrževanje normalnega stanja na vitalnih področjih. Najbolj tržni kazalec je zapiranje trgovin. Prebivalstvo je močno postarano, kar se pa tudi močno spreminja v korist mlajši generaciji gledano samo v odstotkih. V resnici pa nezadržno izumiramo.
Zaradi do sedaj še postarane generacije imamo redne sv. maše po vsem terenu. In sicer ob sobotah v Radencih, ob nedeljah v Starem trgu ob Kolpi in izmenoma v Spodnjem Logu, ali čepljah. Ob ponedeljkih redno v Predgradu, na četrtek v čepljah in ob petkih je redna delavniška sv. maša v Starem v trgu v kapeli. V teh cerkvah in kapeli je tudi nasvetejše. Vsaj na tri tedne je sv. maša še v Zagozdacu. V lazih pa samo v poletnem času 1. soboto. Na Vidmu ob pogrebih in 1. novembra ter na Miklavževo nedeljo.Na Kalvariji je vsak petek v postu križev pot in nato sv. maša namesto v Starem trgu.
Zelo veliko povezovalno in oznanjevalno ter informativno vlogo ima farni list Oznanila, ki izhaja nepretrgoma na štirinajst dni že trideseto leto.
Ob 750 letnici župnije 1998 smo pri obnovi podružnice sv. Vida v Lazih odkrili zelo zanimive poslikave iz leta 1557. Pod njimi pa so še dva sloja romanskih ornamentov. Pri sanaciji zidov pogorele cerkve sv. Antona Padovanskega smo isto leto našli celo kolekcijo 59 srebrnih kovancev. Najmlajši ima letnico 1553, nekateri so tudi sto let starejši. To dvoje je bilo resnično nenadejano a bogato darilo župniji ob visokem 750 letnem jubileju.
Doslej znani župniki v Starem Trgu ob Kolpi:
- Merzel Jožef - 1885 umrl na Toplicah
- Režek Peter - 1906 do 1918 (šel v pokoj v Ljubljano)
- Zupančič Franc - 1906 do 1937 (pokopan v Starem trgu)
- Alfonza Jarc - 1937 do 1947 (šel v Dragatuš in 1949 obsojen na smrt)
- Viljem Savelli - 1941 do 1947 (šel v Koprivnik 1949 obsojen na smrt; zadnji kaplan)
- Martin Gorše - 1947 do 1974 (umrl v Starem trgu 1983)
- Janez Kebe - 1974 do 1977 (sedaj v Starem trgu pri Ložu)
- Lojze Rajk - 1977 do 1990 (sedaj v Belgiji)
- Jože Pavlakovič - od 1990