Oznanila št. 9, 17. april 2011, leto XXXVII

17. 4. – cvetna nedelja: Iz 50, 4 – 7 / Ps 22 / Flp 2, 6 – 11 / Mt 26, 14- 75; 27, 1 – 68
24. 4. – VELIKA NOČ: Apd 10, 37 – 43 / Ps 118 / Kol 3, 1 – 4 / Jn 20, 1 – 9
1. 5. – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA: Apd 2, 42 – 47 / Ps 118 / 1 Pet 1, 3 – 9 / Jn 20, 19 – 31

17.4. – CVETNE NEDELJA – BRANJE PASIJONA

Ob šesti uri se je stemnilo po vsej deželi do devete ure. Okrog devete ure je Jezus zavpil z močnim glasom: »Elí, Elí, lemá sabahtáni?« to je: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« Ko so nekateri, ki so tam stali, to slišali, so govorili: »Ta kliče Elija.« Brž je stekel eden izmed njih, vzel gobo, jo napojil s kisom, nataknil na trst in mu ponujal piti. 49 Drugi pa so govorili: »Pústi, poglejmo, če ga pride Elija rešit! Jezus je spet zakričal z močnim glasom in izročil duha. In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpočile. Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so zaspali, je bilo obujenih. Po njegovi obuditvi so šli iz grobov in prišli v sveto mesto ter se prikazali mnogim. Ko so stotnik in ti, ki so z njim stražili Jezusa, videli potres in kar se je zgodilo, so se silno prestrašili in govorili: »Resnično, ta je bil Božji Sin!« Bilo pa je tam mnogo žená, ki so gledale od daleč. Od Galileje sèm so hodile za Jezusom in mu stregle. Med njimi so bile Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova in Jožefova, ter mati Zebedejevih sinov. (Mt 27, 45 – 56).

Vsako leto na cvetno nedeljo beremo pasijon, to je poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti. Tudi letos je tako in na vrsti je Evangelij Mateju. Čeprav je za bralca dokaj naporno. Kljub temu me to poročanje pritegne na poseben način. Zmeraj nekako v podzavesti »navijam za Jezusa«, da bi se morda le kako izmazal, upam, da bo oproščen. Žal se vedno konča za Jezusa s smrtjo, za nas pa z dobro možnostjo za odpuščanja grehov in večnim življenjem.

Cvetna nedelja je na zunaj najlepša zaradi lepih butaric in navdušenja ob prihodu našega Gospoda v Jeruzalem, ki je za nas kar tukaj v farni cerkvi. Še lepše pa bi nam moralo biti pri srcu zaradi verodostojnega poročila o krivični sodbi, krutem trpljenju, smrti, pokopu in potem zmagoslavnem vstajenju.

Dragi ljudje dobre volje! Pred nami je Veliki teden. Ne dovolimo si, da bi ga zamudili zaradi nekih preložljivih obveznosti!!!

28. 4. – Veliki četrtek

Dan ima dva poudarka. Dopoldne škof povabi vse duhovnike h krizmeni sv. maši. Med njo duhovniki obnovimo svojo zvestobo Cerkvi in poslušnost krajevnemu škofu. Met to sv. mašo se posvetijo sveta olja za prihodnje leto.

Zvečer pa se verniki zberemo pri obhajanju 'zadnje večerje'. Letos posebej vabim prvoobhajance in bodoče birmance ter njihove domače, maševal bom prav za njih.

29. 4. – Veliki petek:

Ta dan je strogi post. Verniki premišljujemo Jezusovo trpljenje in svoj odnos do tega, kaj je Bog za nas storil, da bi se le nekako rešili. Popoldne je križev pot in nato obredi velikega petka, ki so samo za ta dan nekaj posebnega, ker iz spoštovanja do Jezusove krvave daritve ta dan nikjer nihče ne opravlja sv. maše.

30. 4 – Velika sobota:

Dan pripravljanja se prične z blagoslovom in raznosom ognja. Potem z blagoslavljanjem velikonočnih jedi. Cerkev vabi vernike tudi k čaščenju križa in molitvi v božjem grobu.

Zvečer je vigilija, kar po naše pomeni bedenje ob branju Svetega pisma, slavlje-nju luči, krščevanju in nato slovesni vstajenski sv. maši. Žal nismo pripravljeni be-deti celo noč kot prvi kristjani, da moramo vstajensko sv. mašo zgodaj zjutraj ponoviti.

14. 4. – VELIKA NOČ:

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih. (Jn 20, 1 – 9).

Dan se je pričel z veliko zmedo. Žene so prinesle novico, da Jezusa ni v grobu. Potem hitita Peter in Janez osebno pogledati za kaj gre pa ne doumeta novega stanja. Šele Marija Magdalena sreča Vstalega.

Dva učenca razočarana zapuščata Jeruzalem. Nekam znani neznanec jim plastično razloži zakaj je moralo biti vse tako, česar tudi nekako ne doumeta, dokler ne razlomi kruha, ki jima odpre oči. Dokler dospeta domov, se Jezus prikaže deseterici z pozdravom: »Mir Vam bodi!«

ALELUJA!!!

To je velika noč. Od velikega razburjenja in ene same grozne zmede, se počasi kristalizira spoznanje, da je vso odrešenjsko dramo režiral Bog Oče. Najprej nas prepusti naši človeški logiki, ki hoče za vsako zadevo sproti prepričljiv dokaz, kar vse še bolj zaplete.

Vse govori o neizpodbitnem dejstvu. Bog nas ima neizmerno rad. Prav zaradi tega je žrtvoval svojega Sina, da bi se nihče ne pogubil, ampak bi prav vsak Zemljan dobil možnost odrešenja.

Pet let naše skupnosti Tav

Prvega maja bo minilo pet let, kar smo uradno pričeli z delovanjem naše skupnosti Tav. Torej praznujemo peti rojstni dan. Predvsem se zahvaljujemo Bogu za tako veliko milost, da nas ima za primerne tako velikega in resnega opravila. Še zdaleč si nismo predstavljali, v kaj se v resnici podajamo. Zato se je vse skupaj odvijalo dokaj spontano.

V prvi vrsti smo kar nekaj časa intenzivno molili v ta namen.

Ustanovili smo Župnijsko karitas. Sklenili, da ustanovimo skupnost. Od nadškofije v Ljubljani smo ob pomoči tajnika Slovenske karitas pridobili dovoljenje. Župan Andrej nam je svetoval: »Na svojem ste. Pripeljite fante in pričnite.«

V Međugorju so nam zaupali pet fantov za jedro skupnosti.

Tako smo tudi storili. 29. 4. 2006 ob večernem 'Ave' sem pripeljal Mileta, Marka, Emila, Ivana in Željkota. 1. maja smo po sv. maši podpisali ustanovno listino. Prvi tedni so mi minevali, kakor veliko praznovanje. Vse je bilo praznično slovesno. Potem so se zadeve pričele normalizirati. Eni so odhajali in prihajali novi. Ne vem koliko fantov se je zamenjalo. Koliko družin nas je obiskalo in dobilo tolažbo. Kar nekaj fantov je dobilo blagoslov in sedaj uspešno premaguje življenjske napore…

Vse to in še mnogo drugega nas zavezuje k veliki hvaležnosti vsem, ki ste nas takoj podprli in tistem, ki se še pridružujete. Hvala za nasvete in priložnosti, da Vam lahko kakorkoli pomagamo…

Tudi za župnijo se je kar veliko spremenilo. Župnijsko središče je oživelo in je čedalje bolj urejeno. Skoraj vedno je nekdo doma, ki lahko kaj pojasni pa tudi priskoči na pomoč, ko pogosto ni moč nikogar dobiti…

Pet let res ni velika doba, vendar se zavedamo, da je to priložnost za zahvalo. Zato še enkrat iskrena zahvala dobremu Bogu, ki nas je ravno nas izbral, da prav tu v naši župniji deli tolike milosti. Potem pa še vsem skupaj in vsakomur posebej hvala za potrpljenje in vsako še tako majhno pozornost in pomoč, ki nam jo nudite!

Spored sv. maš in bogoslužja

1. 5. slovesna proglasitev Božjega služabnika Janeza Pavla II.
Beatifikacije bo na nedeljo Božjega usmiljenja, ki jo je uvedel prav on in na najboljši način potrdil s svojo simbolično smrtjo prav na to nedeljo. Bodimo pozorni na naše verske medije in se dogodkov udeležimo kolikor je le mogoče.

13. 5. ob 20.00 prihod relikvij mučenca b. Alojzija Grozdeta: Po naši dekaniji potujejo relikvije našega mladega mučenca bl. Alojzija G. Gre za pripravo na prenos posmrtnih ostankov iz Šentruperta na Zaplaz, ki bo zadnjo soboto v maju 28. 5. ob 10.00. Že sedaj vabim, da se na to lepo pripravljamo prav ob njem, ki bo pri nas od. 13. do 20. 5.

Veliki teden: Na cvetno nedeljo se zbere veliko otrok, potem pa ni skoraj nobenega. Starši pripeljite svoje otroke zlasti na tridnevje. Zlasti prvoobhajance in bodoče birmance lepo vabim na veliki četrtek.

1. 5. ob 11.33 maša v Lazih: Tako je bilo prej tradicionalno. Blagoslov ognja pa bo kot običajno ob 7. 05 in zvečer ob 20.00.

V aprilu skrbijo za cvetje v farni cerkvi Predgrad in Jelenja vas,
v maju pa Zagozdac in obe Podgori.