Daleč največja in najbogatejše je opremljena farna cerkev sv. Jožefa, ki stoji na temeljih dveh manjših cerkva. Valvasor še omenja dve: sv. Janeza Krstnika in sv. Mihaela, od slednje je ostal gotski prezbiterij. Nasproti je kapela sv. križa, sedaj je v njej božji grob, ki stoji skozi vse leto. Od Janeza Krstnika je morda del ladje spremenjen v zakristijo. Glavni oltar ima dve etaži, delo Metličana Jereba iz konca 19. stoletja. V sredini je romanska plastika sv. Družine in navpično Sv. Trojice. Na levi sta sv. Peter in sv. Avguštin, na desni pa sv. Ambrož in sv. Pavel. Zgoraj v sredi je slika sv. Štefana in plastiki sv. Florjana ter sv. Valentina, ki je pri starejših vernikih zelo priljubljen. Dva Angela na vrhu sta tudi starejša.
Zelo lep je tabernakelj iz belega marmorja, verjetno dunajsko delo. Daritvena miza je iz črnega marmorja. Obhajilna miza je bila iz hotaveljskega marmorja, ki pa je LETA 1983 predelana v novi daritveni oltar proti ljudstvu. V zvoniku so 4 bronasti zvonovi:
- Veliki: podobe sv. Jožef, sv. Jurij, Jezus in emblen proizvajalca z napisom Strojne livarne Ljubljana št. 2401. Napis na robu: DAROVALI STA ME JURIJ IN KATARINA ŠTERBENC IZ STAREGA TRGA 12 LETA 1931. Na vrhu je vsekana teža 1064. Na drugih ni moč najti podobnega podatka.
- Drugi: podobe sv. Mihael, Križanje, Brezmadežna in emblen proizvajalca z napisom Strojne livarne Ljubljana št. 2425. Napis na robu: DAR ROJAKOV IZ UNIJE (morda bi bilo prav TUJINE) ŽUPNIJA STARI TRG OB KOLPI 1931.
- Tretji: podobe sv. Peter, sv. Jožef, sv. Pavel in emblen z napisom STROJNE LIVARNE LJUBLJANA ŠT. 2426. Napis na robu ŽULJI DOMAČINOV STARI TRG OB KOLPI 1931.
- Navček: podoba sv. Jurija in okvir z napisom ALBERT SAMASSA LABACI. No 2270 * 1894. Na robu napis: DAROVAL JOŽEF ŠTERBENC ZLATOMAŠNIK IZ STAREGA TRGA ŠT. 12 PETRUS REŽEK PRAE PAROCHAE STARI TRG
Zvonovi so posebnost, ker so znatno krajši od običajnih iz drugih livarn. Trije novejši so skoraj enaki kolekciji kot v Šmihelu pri Novem mestu in na Trški gori.
Farna cerkev je v sedanjo podobo predelana in posvečena 1632 leta. Letnica je izpisana na kamnitem portalu kot posvetilo ob posvetitvi cerkve:
Takrat je cerkev predelana v triladijsko in dobila kamniti obokan strop. Ostrešje je bilo dvignjeno, kar je moč opaziti na ometu zvonika pod ostrešjem. Takrat je bil verjetno tudi barokiziran gotski prezbiterij cerkva sv. Mihaela, sedaj je to seveda kapela sv. Mihaela.
Ploščice so položena 1904. Od takrat so tudi nove klopi in spovednica.
Prezbiterij je preurejen 1983.
Zunanjost pa je bila urejena za 750 letnico leta 1998. V cerkvi pogrešamo originalne lestence. Le ti so se izgubili v Ljubljani med II. sv. vojno, kamor so bili poslani tik pred njo v obnovo. Podobno usodo so doživele tudi orgle. Sedaj so v stari omari nove a verjetno manjše delo in 2/3 dar grofa von Kersenbroka iz Nemčije. Cerkev po velikosti in opremi prekaša vse belokranjske, kar potrjuje, da je tu bilo zelo živo občestvo. Veliko je gotovo prispeval tudi grad iz Predgradu (Auschpegi).
Sv. maše so vedno ob nedeljah in praznikih ob 10.00. delavniške so v kapeli zvečer ob 17.00 oziroma 19.00, ali 20.00. Farno žegnanje je po novem na god sv. Jožefa delavca 1. maja ob 10.00. Vsako neparno leto je na ta dan običajno tudi birma.
Ob cerkvi je pokopališče in od leta 1997 mrliška vežica.
