Oznanila št. 10, 1. maj 2011, leto XXXVII

1. 5. – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA: Apd 2, 42 – 47 / Ps 118 / 1 Pet 1, 3 – 9 / Jn 20, 19 – 31
8. 4. – 3. velikonočna nedelja: Apd 2, 14.22 – 33 / Ps 16 / 1 Pet 1, 17 – 21 / Lk 24. 13 – 35
15. 5. – 4. velikonočna nedelja: Apd 2, 36 – 41 / Ps 23 / 1 Pet 2, 20 – 25 / Jn 10, 1 – 10

1. 5. – nedelja Božjega usmiljenja – bl. Janez Pavel II

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« (Jn 20, 19 – 23).

V tem prvem delu današnjega Evangelija se mi tako pojavlja velika podobnost. Ko Jezus stopi med učence, jih pozdravi: »Mir vam bodi!« potem še nadaljuje z naročili. Med njimi je polno novega upanja, še več pa koristi za novozavezno Božje ljudstvo. Mir, odpuščanje grehov in darovi Svetega Duha.

Ko je nastopil svojo službo sedaj že bl. Janez Pavel. Se je svet premaknil in napolnil u velikem veseljem ter upanjem, da se bo marsikaj vsaj malo spremenilo. Nihče si niti malo predstavljal, kako opravičeno je bilo to veselo upanje. Ta veliki atletski in od 'tovarišije' utrjeni novi PASTIR, je pogumno prekoračil marsikatero 'oviro', ki je protokolarno in ceremonialno omejevala rimskega škofa pri njegovi vzvišeni in tako pomembni službi. Potem se je nekoliko 'unesel', ko bi ga že prvo nedeljo skoraj pohodili v bolnici, kam je šel kar tako obiskati bolnega prijatelja. Še bolj ga je upočasnil atentat nekaj let pozneje. Kljub vsem se še zdaleč ni ustavil do zadnjega tedna svojega bivanja na zemlji.

Niti smrt ga ni ustavila, saj se je k njemu vije nepretrgana kolona vernikov iz vsega sveta, kadar koli je mogoče. Sedaj bo bolj 'pri roki', ker ima svoj grob v baziliki sv. Petra takoj za levim vhodom.

Žal je še sedaj veliko ˝nejevernih Tomažev˝, ki ga hočejo omalovaževati…

8. 5. – 3. velikonočna nedelja – pot v Emavs

Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so, da je bil Gospod resnično obujen in se prikazal Simonu. Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. (Lk 24, 28 – 35).

Pot v Emavs in nato nazaj je pomemben del velikonočnega oznanila. Pri tem gre predvsem za Jezusovo pojasnjevanje razočaranima učencema in po njih vsem nam. Namreč, v zgodovini odrešenja se ne zgodi nič ne predvidljivega, če prav se lahko zgodi kaj na videz katastrofalnega. To še ni konec, ampak vedno začetek nečesa boljšega. Tako Jezus po pravoklativnem vprašanju in še bolj po žalostnim pojasnilu, povzame dogodke in jih umesti kot nekaj samoumevnega v odrešenjsko zgodovino. »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih. (Lk 24. 25 – 27).

Prav to Jezusovo pojasnilo nam je vedno potrebno, da se zavemo veličine njegove zasluge za vse nas iz za vse ljudstvo. To so pastirjem oznanili angeli že ob njegovem rojstvu, da bo ta otrok veselje za vse ljudi. Tudi verniki se kaj hitro zagrenimo in zapremo v brez izhodni položaj. Jezus takšno ravnanje in držo označi za nespametno in počasnost za verovanje Svetemu pismu – prerokom in psalmom.

Kaj torej v resnici pomeni simbolični rek 'Iti v Emavs'? To pomeni vzeti si čas zase in iti v sebe ter premisliti o vsem, kaj nam ponuja naša katoliška vera. Vse preveč je površnega in šablonskega opletanja z našo Cerkvijo. Kar koli se zgodi, hočejo naprtiti nam praktičnim kristjanom. Vse to nas stiska in potiska ven iz igre. V resnici pa smo prav vsi kristjani zlasti aktivni verniki poklicani, da se vsak dan zavestno zavzamemo za sebe in vso našo domovino ter ves svet. Vsi smo naprošeni, da pomagamo premagati ta nehvaležni pat položaj in zopet porinemo razvoj v pravo smer. Bl. Janez Pavel nas še vedno bodri: »Korajža velja!«

Pet let naše skupnosti Tav

Praznovanje smo izkoristili predvsem za zahvalo Bogu, ki nam je skupnost zaupal in dobrim ljudem, ki nam pomagate, da zmoremo naporno in zahtevno delo.

Morda bi se lahko ob obletnici ozrli po rezultatih. Ti so sicer vidni, čeprav tistih pravih, da nekoga vrnemo nazaj v normalno življenje ni revno veliko. Vendar je veliko že to, da je toliko fantov prišlo k nam iskati pomoči. Žal jih večina ne zdrži poti do konca. Tisti, ki pa vztrajajo so na dobri poti do končnega uspeha. Vsako leto nekaj fantov dobi končni blagoslov. Tako bo tudi 7. maja v Međugorju kar 5 fantov bo program uspešno zaključilo. Predvsem pa se je treba zavedati, da se zdravje in življenje ne sme ocenjevati kvantitativno (kolikim smo že pomagali). Šteje namreč vsak dan, ki ga nekdo pri nas kvalitetno preživi pa tudi za njihove družine je ta čas nadpovprečen…

Veliki in vidni ter lepi rezultati so v farnem središču pa tudi širše. To pomeni, da je za nas skupnost koristna in dobrodošla.

Več fotografij iz obletnice si lahko ogledate tukaj.

Čestitke

30. aprila 2011 sta na Vinici sklenila krščanski zakon Simon in Renata Mihelič. Hkrati je prejel sv. krst sin Kristjan. Srečni mladi družini čestitamo in želimo, da se čim prej preselijo na Deskovo vas.

29. 4. je praznovalo 10 let Kulturno društvo Stari trg ob Kolpi

Skoraj dve ur so nas zabavali in opozarjali na bogato in raznoliko kulturno dejavnost v naši dolini, ki jo tako radi ponesejo tudi preko poljanskih in državnih meja.

Obojega smo veseli zato se vsem iskreno čestitamo in želimo sloge ter novih idej za nadaljnjo delovanje!!!

Spored sv. maš in bogoslužja

13. 5. ob 20.00 prihod relikvij mučenca b. Alojzija Grozdeta:
Relikvije bomo pričakali z molitvijo rožnega venca pri Fatimski Mariji pred župniščem. Z rožnim vencem bomo pričeli ob 19. 40 in molili dokler nam relikvij na prinesejo. Po slovesnem sprejemu bomo še dokončali rožni venec. Potem bomo v procesiji prenesli relikvije v farno cerkev in tam imeli mašo. Po maši pa še kratko molitev pred podobo in relikvijami. Skozi ves teden bodo relikvije tam, kjer bo sv. maša. Tudi v Dolu in Radencih ter Spodnjem Logu. Lepo vabljeni, da se v čim večjem številu udeležimo sprejema. 13. 5. bo namreč minilo 30 let od atentata na bl. Janeza Pavla II. Ali ni to dovolj velik razlog za udeležbo. Še posebej vabljeni člani Ž P S IN Ž K, saj bi itak imeli sejo. Tako pa se bomo prepustili tema dvema velikima blaženima zadnjega časa.

Ravno tako se seveda lahko vedno zatečemo po pomoč bl. Janezu Pavlu II. , ki je od prvega Maja uradno v nebesih.

14. 5. 10.00 Dol Jurjevo žegnanje in 100 let kapelice sv. Janeza Nepomuka. Združimo tri obdobja - antiko, srednji vek in NOB in sedaj.

V maju skrbijo za cvetje v farni cerkvi Zagozdac in obe Podgori.