Oznanila št. 13, 12. junij 2011, leto XXXVII

12. 6. – BINKOŠTI: Apd 2, 1 – 11 / Ps 104 / 1 Kor 12, 3 – 13 / Jn 20, 19 – 23
19. 6. – SVETA TROJICA: 2Mz 34, 4 – 9 / Ps Dan 3 / 2 Kor 13, 11 – 13 / Jn 3, 16 – 18
23. 6 – SVETO REŠNJE TELO IN KRI: 5Mz 8, 2- 16 / Ps 147 / 1Kor10, 16-17/ Jn 6, 51-58
26. 6 – 13. navadna nedelja: 2Kr4, 8 – 11 / Ps 89 / Rim 6, 3 – 18 / Mt 10, 37 – 42

12. 6. – BINKOŠTI – PRIHOD SVETEGA DUHA

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« (Jn 20, 19 – 23).

Pa smo tudi to leto dočakali ta veliki dan prihod Svetega Duha med nas in upam tudi na nas. Menim, da nam je še kako potreben še posebej to leto, ko nas naši narodni pred vsem z leve torej 'zavedne strani' tako trmasto vodijo na rob preživetja države, naroda in posameznikov…škoda prostora saj že vrabci čivkajo.

Dragi verniki in vsi ljudje dobre volje! Splača se potruditi in vzeti svojo usodo v svoje poštene roke! Marija v Fatimi je že zdavnaj naročila naj papež posveti Rusijo njenemu brezmadežnemu srcu. Žal je prošnja čakala vse do 1984 leta na sedaj že bl. Papeža Janeza Pavla II…. Tudi naši dragi sosedi Hrvati so v dokaj podobnim verjetno še težjim položaju. Kljub temu smo od prejšnje nedelje v veliki prednosti pred nami. V ključnem trenutku so povabili na pastoralni obisk sedanjega papeža Benedikta in se ob njem strnili v molitvi. Bog je gotovo videl in slišal te velike množice bolj, ali manj vernih ljudi, ki skupaj s svojimi pastirji in nadpastirjem molijo za izhod iz krize. Ali jih ne bi posnemali tudi mi?

19. 6. – SVETA TROJICA

»Bog je namreč svet tako vzljubil, da nam je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v edinorojenega Božjega Sina«. (Jn 3, 16 – 18).

Po velikonočnih praznikih in binkoštnem prazniku, je na vrsti še skupni praznik vseh treh Božjih oseb – dan PRESVETE TROJICE. Gre za povzetek vseh krščanskih praznovanj, ko se zazremo v veliko skrivnost Božjega bivanja. En Bog v treh osebah. Ne bi sedaj razpravljali o teologiji te velike in komaj kaj dojemljive skrivnosti. To si prihranimo za nebesa, ko bomo Boga gledali kakršen v resnici je.

Za danes si samo malo vzemimo k srcu, kaj Jezus razlaga Nikodemu na nočnem obisku. Ta pobožni judovski starešina in član velikega zbora je dojel, da Jezus presega vse dosedanje voditelje in samozvane rešitelje. Zato ga je prišel vprašati, kdo je, sicer na samem in prikrito po noči. Jezus odgovarja z razodetjem Božje ljubezni in načrtom odrešenja. Jezus ne prihaja, da bi nas in svet sodil, ampak odrešil. Zaradi odrešenja se nam Bog razodeva kot troedin. Zaradi nas in naših nebes se Božja Beseda po Svetem Duhu učloveči.

Bistveno za nas je razodetje. To, kar nam je Jezus sam povedal in kar so sveti pisatelji zapisali po navdihnjenju Svetega Duha. Vse pa govori o Očetovi neizmerni in neizčrpni ljubezni, da bi se vsak zemljan odrešil in zasedel svoje mesto v nebesih….

23. 6. SVETO REŠNJE TELO IN KRI – slovesni zapovedan praznik

»Jaz se m živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jez, je moje meso za življenje sveta«. Judje so se tedaj prepirali med seboj in govorili: »Kako nam more dati ta svoje meso jesti?« Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudi poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri je resnična pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri ostaja v meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakšnega so jedli vaši očetje in so pomrli. Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj.« (Jn 6, 51 – 58).

To je Jezus povedal v Kafarnaumu , ko so ga iskali drugi dan po pomnožitvi kruha. Kot vemo se je takrat mnogo Judov nad tem pohujševalo in spotikalo in tudi danes se marsikdo pohujšuje in spotika. Drugi spet vse omalovažujejo in se jim zdi nepotrebno, spet drugi uživajo ta kruh brez prave vere in žal v grehu… Pa vendar gre za Jezusove besede in za najsvetejši zakrament in svetinjo naše vere. Za našo vstopnico v nebesa.

Ljudje smo resnično čudni. Tako hitro nasedemo neki navadi, ali zamisli , javnemu mnenju in razpoloženju, da spregledamo pomembnost Jezusovih besed in dvakratne zatrditve »Resnično, resnično povem vam…!« ne bodimo naivni in se ne delajmo, kakor da se to nas ne tiče, ali da nas ne zanima. Tolikokrat sem se že prepričal tudi tukaj v Poljanah, kako hitro se znamo organizirati in priti skupaj, če se kaj deli zastonj. To samo potrjuje, da smo vendar vedno na preži, da ne bi česar zamudili. Najvažnejšo zadevo naše vere pa tako na lahko puščamo ob strani!?

Ko pa gre za bistvo naše vere – za naše večno življenje, ki se prične že s sv. krstom in nadaljuje, dokler smo v posvečujoči milosti. Smrtni greh nas zopet prizemlji. Vendar je zato Jezus dal naročilo apostolom naj odpuščajo grehe. Ravno sveto obhajilo – resnično Kristusovo telo – meso in kri nam povrne večno življenje.

Dragi moji, gre za biti, ali ne biti. Nikar se ne delajmo pred 'župnikom v resnici pa pred seboj in Bogom, da ne razumete'. Tu ni kaj razumeti. To je treba verjeti in slediti Kristusovemu povabilu.

Zato resnično praznujmo ta praznik naše vere v vsej predanosti, spoštljivosti in ponižni prošnji, naj nam vselej da tega kruha.

Kako gre delo na domu Tav in večnamenskih pastoralnih prostorih?

Lahko rečem počasi pa vendar vztrajno. Narejena so okna in teh je skoraj 40, ki čakajo zasteklitve. Vgradili smo še tri strešna okna, in montirali strope ter lesene stene, ki jih sedaj izoliramo. Župnik mora še narediti nekaj deset vrat pa bo vse zaprto. Malo nas vleče toplovodar pa tudi električarji se ne pojavijo za dolgo. Upamo pa, da bo dvorana do jeseni uporabna. Potem bomo lahko po zimi tudi pri nedeljski sv. maši na toplem. Resno računamo, da bomo okrog sv. Luka imeli kaj pokazati na jesenskem dnevu odprtih vrat. Seveda vsa stvar kar nekaj stane, kar pomeni, da moramo paziti na vsak € in tudi še kje kakšnega na beračit. (občina ima luknjo v proračunu od lani, država je na robu polomije, mi pa moramo delati naprej…!?). Tako se tudi Vam toplo priporočamo, da le kaj primaknete.

13. 6. ob 19.00 Praznovanje sv. Antona

Letos je sv. Anton ravno na binkošti pa nismo mogli imeti sv. maše še na podružnici, Binkoštni ponedeljek pa je itak praznik, zato Vas lepo vabim, da se letos zberemo pri Antonu prav na njegov god. Sveti Anton Padovanski je velik svetnik in priprošnjik v najrazličnejših zadevah. Gotovo bo razumel tudi naš težak položaj in nas priporočil Božjemu usmiljenju, da bi našli najboljše rešitve za nas in našo ljubo domovino ter zemljico.

Spored sv. maš in bogoslužja

Čestitke: najprej čestitam Dijani, Janezu, Luciji in še eni Luciji ter Nastji za prvo sveto obhajilo. Kakor koli je že bilo med veroukom, lahko mirno rečem, da so se mi na poseben način prikupili. Zlasti obe Luciji sta vedno prinašali k verouku neko posebno sproščenost in neposrednost. Vedno nekoliko resnobna, a redna Dijana je dvigala povprečje nekoliko razneseni Nastji in večkrat 'odštekanemu' Janezu.
Resnično je bilo lepo in ganljivo, da bi saj tako ostalo tudi do birme in še bolj po njej.
Čestitke tudi staršem in vsem, ki ste pomagali do tako lepega praznovanja.
Čestitam tudi družini Šmalcelj za 4. hčerko Anito, ki je 21.5. prejela sv. krst.
Iskrene čestitke družini Mihor ob krstu sina Taj – Marko, ki je prejel sv. krst 4. 6.. Upamo, da se bo tudi on rad vračal v Predgrad in Nemško Loko.

26. 6. 10.00 - Telovska procesija:
To ni samo obhajanje neke tradicije, ampak najsvetejše opravilo po naših župnijah. Seveda se prične s sveto mašo v farni cerkvi. Potem pa se najsvetejše ponese po trgu in če je le možno štiri krat ustavi, da navzoči lahko prisluhnejo Evangeliju, sodelujejo pri slovesnih prošnjah in so deležni blagoslova z najsvetejšim zakramentom.
Lepo vabljeni k sodelovanju pri čiščenju trga, pripravi oltarčkov in zlasti nošnji bander. Otroci pa naj naberejo cvetja, ki ga bogato trosijo pred najsvetejšim. Tudi pevcem se lahko še kdo pridruži.

V juniju skrbijo za cvetje v farni cerkvi Dol in Prelesje.