Oznanila št. 17, 7. avgust 2011, leto XXXVII

7. 8. – 19. navadna nedelja: 1 Kr 19, 9a. 11 – 13 / Ps 85 / Rim 9, 1 – 5 / Mt 14, 22 – 33
14. 8. – 20. navadna nedelja: Iz 56,1. 6 - 7 / Ps 67 / Rim 11, 13 – 15.29-32 / Mt 15, 21 – 28
15. 8. – Marijino vnebovzetje: Raz 12, 1 – 6 / Ps 45 / 1 Kor 15, 20 – 26 / Lk 1, 39 – 56
21. 8. – 21 navadna nedelja: Iz 22, 19 - 23 / Ps 138 / Rim 11, 33 – 36 / Mt 16, 13 – 20

7. 8. - 19. navadna nedelja

In takoj je primoral učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpustil množice. In ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddaljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvomil?« In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično si Božji Sin.« (Mt14, 22 – 33).

Po vsebinsko bogatem in s čudeži podkrepljenem govoru, je Jezusu le uspelo učence poslati v samoto vsaj za nekaj časa. Sam je še ostal na kopnem do srede noči. Potem pa pride za njimi kar po gladini. Le gdo se ga ne bi prestrašil v tisti dokaj viharni noči. Ko so zavpili, jih takoj pomiri: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!«

Dve stvari izstopata. Jezus se predstavi z istim imenom kot Jahve Mojzesu 'Jaz sem'. Drugo pa Petrova vera in nevera zaradi strahu. Z ene strani Bog Odrešenik, na drugi strani pa Peter, učenci, mi ljudje verni in vraževerni. Jezus nam daje nešteto možnosti, da se dokončno odločimo zanj in za življenje. Potem nas ne bi nič več moglo prestrašiti, da bi utonili v svoji samozadostnosti.

Gospod, pomnoži nam vero, upanje in ljubezen!

31. 7. – 18. navadna nedelja

Jezus je odšel od tam in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni.« Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.« Odgovoril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovoril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro. (Mt 15,21 – 28).

Jezus se pokaže poganski materi silno trd in judovsko ozek. Seveda z name-nom pokazati učencem, da v njegovem kraljestvu tega pač ne bo in ne sme biti. Nalašč pravocira, da se tudi ozki ribiči omehčajo in prosijo, naj ji vendar pomaga. On pa še 'tarna', da je treba najprej nahraniti otroke judovskega naroda. Vendar ona vztraja in potem doseže veliko pohvalo: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« Za to gre. Jezus razbija apostolom predsodke do poganskih narodov, saj se bo krščanstvo razširilo predvsem med sosednjimi narodi do nas in do skrajnih mej sveta.

15. 8- MARIJINO VNEBOVZETJE

In Marija je rekla:
»Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo.
Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne.
Zavzel se je za svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.« (Lk 1, 46 – 56).

Velika maša nas sredi poletja povabi k občudovanju in čaščenju Devica Marije. Njej Magnifikat je nekaj tako edinstvenega, da presega vse ljudske umotvore in nas dvigne na višjo raven. Ona je zapela svojo hvalnico Bogu v svoji mladostni otroško čisti in materinski toplini. Seveda vse je podkrepila posebna izbranost in obvarovanost pred izvirnim in vsemi grehi. Če mi ne moremo doseči njenih vrlin, jih pa smemo občudovati in se jim po svojih najboljših močeh bližati.

Lepo povabljeni v Zagozdac v naše osrednje Marijino svetišče na njen največji praznik, da se ji priporočimo izročimo in posvetimo. Njej veliki in že blaženi papež Janez Pavel II. Ji je v svojih mladih letih enostavno zagotovil, da je TOTUS TUUS – VES NJEJ.

OSEMSTO LET NAŠE ŽUPNIJE od MCCXXI do MMXXI = MCCC let

Leta zelo hitro minevajo, zato se nič ne čudite, da se je treba pripravljati že sedaj. Skupaj zbirajmo, da bomo imeli kaj pokazati ob velikem jubileju. Morda bi sestavili vsaj delno kroniko.

Radenska kapelica dokončana in blagoslovljena 24. 7. 2011.

Obnova se je močno zavlekla iz dveh razlogov. Predvsem je hotel rajni mojster Peter narediti čim več sam, da bi bilo res kvalitetno in lepo pa ga je ustavila bolezen in smrt. Potem se je vse nekako preneslo na radenskega zeta Silvota.

Kip sv. Ane je že zdavnaj izklesal mojster Toni iz Zagozdaca.

Kapelico je blagoslovil p. Franci Seničar. Žal je prav takrat tako močno deževalo, da ni bilo možno še kaj več spregovoriti in moliti, kakor zgolj blagoslov.

Izjemoma domači župnik ni rabil storiti nič. Tudi to se zgodi.

Vaška znamenja pa so običajno sad skupnega dela vse soseske. Zato vabim, da jo vsaj sedaj uporabljajmo vsi, ki hodimo mimo in se vsaj pokrižajmo ter tako priporočimo verstvu naših nebeških zavetnikom.

Na vrsti je obnova kapelice na Močilih

Že lani sem bil naprošen, naj naredim nova vrata. Takrat sem obljubil, da bom jih skupaj naredil z vrati za naš dom Tav. Ta so že v delu pa upam, da mi bo poleg devetnajstih vrat uspela še ta za Močile, čeprav bodo nekoliko drugačna.

Prav bi bilo, da bi kapelico tudi prekrili in uredili okolico. Tudi slika Žalostne Matere Božje pod križem je že tako obledela in razpadla, da bi kazalo poskrbeti za novo podobo ali plastiko. Prepričan sem, da bi jo Toni rad izklesal morda še najbolj v reliefu, da bi bila podobna dosedanji reprodukciji.

Na Kalvariji je delo nekoliko zastalo. Upam, da bo do snega le tudi ta načrt izpolnjen. Sedaj moramo najprej zaprezi dom Tav.

Ps. Lepo je videti, da v kapelici gori lučka pa tudi cvetje sodi zraven. To je znamenje, da nekdo za kapelico skrbi in jo redno obiskuje. Pokažimo svojo vernost in zvestobo tudi na ta način. Zlasti ob cestah je to še bolj potrebno sedaj ko nas obišče toliko raznih popotnikov naj zvedo, da tukaj žive verni in kulturni ljudje.

Spored sv. maš in bogoslužja

27. 08. ob 7.00 Romanje bolnikov in invalidov na Zaplaz: Je že res, da je bolnikom najlepše poromati na Brezje in to nam je uspelo tudi letos. Kljub temu je prav, da se navadimo romati na Dolenjsko Brezje, kot so to pred II. Vojno imenovali domačini. Sedaj, ko imamo tam relikvije prvega mučenca je razlogov še več. Lepo prosim, da se prijavite Mimici. Prevoz bo možen prav do cerkve, da ste brez skrbi glede dostopa.

Zbiranje darov za Karitas še traja: Zaradi pogostih neviht, izjemno težkega položaja brezposelnost itd. je prav, da zbiramo sredstva za pomoč najbolj prizadetim. 17. 07. ste resnično nekaj vrgli pri ofru. Dodal sem še tisto iz Jakovinov dan prej in tako poslal 500€ škofijski Karitas Celje. Hvala lepa prav vsem in prosim, da se še kdo odloči in kaj več nameni. Zadaj pri vhodu v farno cerkev je nabiralnik Karitas (modre barve). Tam lahko oddate svoj dar ali pa osebno meni.

70. let petja naših častitljivih pevk 04. 09. 2011 na Angelsko nedeljo: Ta veliki – železni jubilej gre resnično lepo proslaviti. Naštel sem še pet živih pevk iz tistega prvega mladinskega zbora, ki ga je ustanovil g. Viljem Savelli. Iskreno čestitamo in se vam iz srca zahvaljujemo. Ravno tako čestitamo tudi ostalim malo mlajšim pevkam, ki ste že takrat pele pa niste tako bile uvrščene v prvo zasedbo zbora. Ker ste ene in druge krepko v letih, predlagam, da se domenite za jubilejno sv. mašo in zapojete v prezbiteriju, ali v klopeh, da bi prav vse lahko še skupaj zapele vsaj tisto prvo, ki ste jo zapele na angelsko nedeljo 1941. Že se veselimo z Vami…

V avgustu skrbijo za cvetje v farni cerkvi Radenci.