Oznanila št. 3, leto LII

18. 1. – 2. nedelja med letom: Iz 49, 3. 5 – 6 / Ps 40 / 1 Kor 1, 1 – 3 / Jn 1, 29 – 34
25. 1. – 3. nedelja med letom - Božje besede: Iz 8,1 – 3 / Ps 27 / 1 Kor 1, 10 – 13. 17 / Mt 4, 12 – 23
1. 2. – 4. nedelja med letom: Sof 3, 12 – 13 / Ps 146 / 1 Kor 1, 26 – 31 / Mt 5, 1 – 12 a

18. 1. – 2. nedelja med letom

Naslednji dan je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta. Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za me-noj pride mož, ki je pred menoj, kajti bil je prej kakor jaz. In jaz ga nisem po-znal, vendar sem zato prišel in krščujem v vodi, da se on razodene Izrae¬lu. In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim. In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.‹ In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin.«

Danes se priporočamo sv. Antonu za zdravje pri živini in hkrati pričenjamo teden molitve za našo krščansko edinost. Za oboje je sv. Anton zelo 'kompetenten'. Skozi dolga stoletja so se naši predniki zatekali k njemu za zaščito pred nesrečami in boleznimi domačih živali. Naj bo tako tudi v naprej.

Glede ekumenizma je tudi sv. Anton pravi vzornik in priprošnjik. Ko je postal znan v svoji strogi puščavniški drži, so pričeli prihajati k njemu, da bi jim pomagal reševati razne zaplete in spore. Ker je najbolj konkreten pripomoček za ekumenske pogovore Sveto pismo, je tudi on zelo primeren, menda je Sveto pismo poznal na pamet. Naj nam pomaga skozi ta teden, da se bomo tudi mi sklicevali na Božjo besedo, ko iščemo poti za zbližanje.

Današnji odlomek je kakor nalašč, ko nam Janez Krstnik zagotovi, da je Jezus Božji Sin. Torej pravi Bog in pravi človek, ki mu lahko povsem zaupamo. Prav on je nekaj ur pred trpljenjem in smrtjo pri zadnji večerji goreče molil za edinost med apostoli in vsemi kristjani, ki bodo po njih verovali.

Izkoristimo ta teden za gorečo molitev in tudi branje Svetega pisma.

25. 1. – nedelja Božje besede

Ko je slišal, da je bil Janez izročen, se je umaknil v Galilejo. Zapustil je Nazaret in se nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru, v Zábulonovi in Neftálijevi pokrajini, da se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju: Dežela Zábulonova in dežela Neftálijeva, ob poti k morju, onkraj Jordana, poganska Galileja! Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasvetila luč.
Od tedaj je Jezus začel oznanjati in govoriti: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.«
Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata Andreja. Metala sta mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: »Hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. In ko je šel od tam naprej, je zagledal dva druga brata: Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta s svojim očetom Zebedejem v čolnu popravljala mreže. Poklical ju je in ona dva sta takoj pustila čoln in očeta ter šla za njim.
Jezus je hodil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom.

Letos se teden molitve za našo krščansko edinost prične in konča ravno na nedeljo. Tako je danes tudi nedelja Svetega pisma. Gornji odlomek je v resnici pravi uvod v Matejev evangelij. Prej je popisano nekaj glede Jezusovega rojstva in krsta. Danes pa beremo, da je po aretaciji Janeza Krstnika Jezus pričel oznanjati v Galileji, ki so jo imeli za najbolj pogansko pokrajino judovskega kraljestva. Tam je v oklici Kafarnavma poklical prve štiri učence. Med njimi so trije – Peter, Jakob in Janez, ki jih je še posebej jemal s seboj in jim kazal posebno naklonjenost. To so bili izkušeni ribiči, ki jih je prevzgojil za ribiče ljudi. Matej in Janez sta dogodke z njim in med ljudmi popisala v Evangelijih. Matej je Jezusovo delovanje povezoval s Staro zavezo in večkrat navedel, da se je nekaj zgodilo tako, kot je prej napovedal prerok. Janez je svoje poročilo napisal okrog dvajset let po Mateju in poudarjal, da je Jezus pravi Bog in pravi človek – pravi Božji Sin.

Glede Svetega pisma še tole. Moramo ga jemati v celoti, ne samo nekaj citatov in trmasto vztrajati pri neki trditvi, ki lahko iztrgana iz konteksta pomen zoži, da lahko zveni enostransko. V celotnem kontekstu je vse genialno usklajene, kar lepo kaže, da je glavni avtor Bog. On nam je najjasneje spregovoril po Sinu Jezusu. Vse skupaj pa je zapisano po navdihu Svetega Duha. Zato se pravi raziskovalci in razlagalci nikoli ne bodo dokončno skregali, čeprav se lahko zelo kregajo za določen vidik. To so resnično veliki umi, kot je bil sv. Anton, sv. Hironim in mnogi drugi svetniki. Žal je Martin Luter res bil poglobljen v Sveto pismo, pa je trmasto ostal pri svojem in razdelil kristjana. Polek vsega znanja je potrebna še ponižnost, ki se jo pridobiva z molitvijo.

Kako je bilo prvih 35 let?

Že pred komuno smo marsikaj naredili. Z člani komune smo lahko sami kaj več naredili. Najprej je bilo župnišče temeljito pospravljeno in očiščeno. Za ogrevanje smo dobili iz župnije Črnomelj veliko, žal tudi potratno peč na drva. Glavna skrb je bila dograditev in povsem preureditev farovških štal. Podaljšali smo jo za 8 metrov. Pridobil dve kleti in predprostor. V pritličju veliko kuhinjo, ali jedilnico. V mansardi veliko kapelo, modrene sanitarije, posebno sobo, dve sobe za goste in prijetno suho sončno stanovanjce za župnika. Na ogromnem podstrešju je veliko prostora za 'kramo'. Najbolj je koristna kapela Janeza Krstnika, ki se ob potrebi lahko še razširi. Sv. maše od 1. adventne do tihe nedelje so veliko bolj udobne še zlasti sedaj, ko nas je vse manj. Tudi kuhinja je bila za komuno izjemnega pomena. Sedaj je zelo koristna za večja srečanja pa tudi za skupine, ki rade pridejo tako po zimi, kot poleti. Po komuni je v pralnici nastala še manjša kuhinja za vsakdanjo rabo, ko nas je manj. Jožefova delavnica je po požaru dobila končno obliko. V njej je nastalo veliko lepih in koristnih izdelkov za simbolno ceno. V bistvu se plačuje samo nujen material, ki ga doma ni.

Ocena obnove je bila po načrtu preračunana na 450.000,00 €. Mi smo z mojim delom in pomoči 'fantov' znesek zmanjšali na cca 100.000,00 €. Potem je prišlo na vrsto župnišče. Zamenjava vseh oken in večina vrat. Toplotna izolacija fasade, nove instalacije. Sedaj je v njem uporabnih 6 sob in dva skupna prostora 4 sanitarna vozla in še kaj. Cena v bistvu material in nekaj zunanjim mojstrom. Se nadaljuje.

Roditeljski sestanek glede verouka

Če bi posnemali šolo, bi se morali mesečno srečevati po skupinah. Ampak mi se pač utegnemo zbrati le nekaj krat. Zato ste lepo povabljeni 25. 1. ob 10.00 k sv. maši. Po sv. maši se bomo zadržali še za kratek pogovor.

Glavni problem našega verouka je, da smo omenjeni samo na torek popol-dan. Zato so tudi kateheze kratke 30 minut. Otroci imajo še vedno nekatere obveze, da pridejo eni prej, drugi pozneje. Tako skoraj ne moremo uporabljati predvidenih priročnikov. Le te dajte predelovati doma skupaj z otroci. Bistve-ni del kateheze za prejem zakramentov uvajanja je redno sodelovanje pri nedeljski sv. maši. Mnogi za to priganjanje uporabljajo listke, kar se meni zdi komplicirano in ponižujoče. K sv. maši se ne gre zaradi listka, niti zaradi tega, da te bo župnik 'spustil' k obhajilu in birmi. K sv. maši se gre, ker nas tam čaka občestvo in troedini Bog, ki nas hrani z svojo Besedo in svojim rešnjem telesom. On nas vabi, naj mu sledimo skozi življenje po veri do srečnega zaključka v nebesih. Odgovor ba Božjo ljubezen ni listek ne cenen izgovor, ampak hvaležno sprejetje povabila in hoja za njim, ki nam daje moč.

Spored sv. maš in bogoslužja

Volitve v novi Ž P S
V jubilejnem letu naše škofije in naše ž. Karitas poteče mandat članom Ž P S. To naj bi bilo v marcu. Pri nas je čedalje večja kriza na več področjih. Lepo se staramo, mladi pa nekako ne utegnejo priti k nedeljski sv. maši, kaj šele sprejeti kakšno aktivno funkcijo. Vendar kljub temu zadeve postajajo veliko bolj resne, kot se na zunaj vidi. Župnik je vsako leto starejši in hitro se bliža leto 80, ko lahko nastopi pokoj. Sicer je odvisno od zdravja in osebnega počutja. Kljub vsej dobri volji in zagnanosti, bo enkrat opešal, da bo moral funkcijo župnika prevzeti nekdo drugi najverjetneje iz Črnomlja, ki ima že sedaj 3 župnije. To pomeni, da bo večina skrbi za stavbe in Karitas moral prevzeti nekdo iz naše doline. Zato je že sedaj ŽPS zelo potrebna ustanova. Treba je najti neko resno trdno jedro, ki se naj bi čim bolj spoznalo z razmerami in nalogami, ki jih sedaj župnik sam opravlja in še marsikaj naredi pa tudi znatno financira.
Naj to ne izzveni kot grožnja ampak kot resna prošnja, da se izbire članov in tudi ključarjev resno lotimo. V vsaki vasi zlasti tam kjer je cerkev izberite in seveda prepričajte nekoga, ki je sposoben in resno voljan nekaj dobrega storiti za svojo vas, cerkev in župnijo. Zlasti molimo k sv. Duhu in sv. Jožefu za korajžo in dobro izbiro.

25. 1. - Roditeljski sestanek za prvoobhajance in birmance
Čas zelo hitro teče in vsak teden prinese neke nove 'obveze', da je verouk vsaj malo okrnjen. Pridite skupaj z otroci in botri, da se vsi zavzamemo in opravimo vsak svojo dolžnost.

V januarju so na vrsti za čiščenje in … Zagozdac in Podgori v Februarju je na vrsti Dežel – Čeplje, Vimolj, Kralji, Brezovica in Nemška Loka.