Št. 21, 4. oktober 2009, leto XXXV

4. 10. – 27. navadna nedelja: 1 Mz 2, 18 – 24 / Ps 128 / Heb 2, 9 – 11 / Mr 10, 2 – 16
11. 10. – 28. navadna nedelja: Mdr 7, 7 – 11 / Ps 90 / Heb 4, 12 – 13 / Mr 10, 17 – 30
18. 10. – 29. navadna nedelja Iz 53, 10 – 11 / Ps 33 / Heb 4, 14 – 16 / Mr 10, 35 – 45

4.10. – 27. navadna nedelja

Pristopili so farizeji, in da bi ga preizkušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Odgovoril jim je: »Kaj vam je naročil Mojzes?« Rekli so: »Mojzes je dovolil napisati ločitveni list in jo odsloviti.« Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« Ko so bili v hiši, so ga učenci spet spraševali o tem. In govoril jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo; in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.« (Mr 10, 2 – 16).

Kar pravšna tema za čas misijona. Jezus je glede ločitve zelo jasen in neizprosen. Če je zakon pravilno sklenjen, se pač ne more niti se ne sme ločiti. Ravno tako Cerkev iz tega stališča ne more odobravati samo civilnega zakona, še manj pa izven zakonsko skupnost, ko moški in ženska živita skupaj. Kaj šele, da bi Cerkev potrdila in blagoslovila zakon med dvema moškima ali ženskama.

V času, ki ga živimo in prihodnje je to zelo aktualno vprašanje. Liberalna družba si želi popolne svobode. Najprej želi sedanja družba imeti samce, ki niso vezani na družino, da lahkotno potujejo po svetu in si najdejo najbolj ustrezno zaposlitev. Seveda pa si lahko mirno privošči občasnega partnerja. Po drugi strani pa neka skupina izsiljuje zakon gejev in lezbijk ter zahteva enakopravnost pri posvojitvi otrok. S tem se Cerkev nikakor ne more strinjati, zato je vedno napadana, kot so napadali Jezusa njegovi sodobniki farizeji. Vzrok je isti. Znebiti se nadležneža, ki opozarja na naravni red.

V času misijona je dobro tudi to področje čim bolj osvetliti in tudi kaj postoriti, da se sklenejo samo civilni ali priležniški zakoni po Cerkvenih normah. Bog pomagaj!

11. 10. – 28. navadna nedelja – Bogastvo in duhovni poklic

Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje. (Mr 10, 17 – 22).

Primer nam je znan. Verjetno se tudi sedaj dogaja, da bogastvo ovira človeka pri odločitvi za duhovni poklic. Res je tudi, da imamo v zgodovini pa tudi sedaj, da ne redki premagajo to oviro. Znana primera sta Anton Puščavnik in sv. Frančišek Asiški, ki je imel god 4. 10.. Ker sem ravno pred 30 leti tudi sam zapustil svoje »bogastvo« in stopil na pot duhovništva, si dovolim pokomentirati to zadevo s svojo osebno izkušnjo.

Prva stvar, ki jo omenim, je dejstvo, da se tuzemsko bogastvo – premoženje ne da primerjati z duhovnem svetom. Jezus je Petru zagotovil, da bo vsak, ki zapusti kar koli zaradi njega in božjega kraljestva dobil že na tem svetu stokrat toliko, potem pa večno življenje. Da ne bo pomote. Jaz še zdaleč nisem bil bogat, imel pa sem precej možnosti to postati. Vse sem prepustil delavcem in jim še obljubil vsestransko pomoč. Potem se je tako zasukalo, da s prejšnjo dejavnostjo še vedno lahko kaj postorim in doprinesem župnijskemu proračunu.

Po drugi strani mirno zapišem, da mi ni bilo niti trenutka žal, za odločitev izpred 30 let, ki je nastajala vsaj tri leta prej. Ko sem pričel z obrtjo in občutil veliko zahtevnost poslovnega sveta, ki samo gleda, kako bi te izkoristi, sem si zaželel nekaj drugega. Kako bi bilo lepo delati in uživati v nastajanju nekaj novega. Ko ne bi treba na koncu postavljati računa in zadevo prodati za realno pošteno ceno. Jezus je to mojo željo vzel zares in mi jo povsem izpolnil. Sedaj res uživam v oltarjih, ambonih klopeh… za naše številne cerkve in nihče me ne sprašuje, koliko smo ti dolžni. Resnično Jezus vedno drži besedo. Tudi sedanja gradnja skriva veliko mizarskih izzivov in kar nekaj možnosti za mojo domišljijo. Hvala Bogu! Komaj čakam, da pridem na vrsto.

Če kdo sliši nenavaden glas, ki ga usmerja bližje k Bogu in bližnjemu, naj se ne boji odločno reči: »Tukaj sem, pošlji mene!« ( Iz 6, 8b). Ne se bati, kako bo šlo. Bog natančno ve kaj hoče in kogar hoče pa tudi, kako bo šlo. Potrebno je samo ne zamuditi , ali zanemariti božjega klica.

»LE ENO JE POTREBNO!« - MISIJONSKA STRAN

Kaj se in se bo dogajalo ta mesec?

Ob koncu tega meseca bo bomo po naših manjših župnijah imeli oratorije za otroke. Pri nas bo v soboto 24. 10. vabljeni prav vsi učenci osnovnih šol in 1. letnik srednjih šol. Zbrali se bomo ob 9.00 v parku med župniščem in cerkvijo. Obleka za športni dan in veliko dobre volje. Zaključilo se bo s sv. mašo ob 15.00. Naš oratoriji bodo vodili animatorji iz Kočevja.

November je posvečen zakoncem. Za to priložnost pride k nam misijonar kapucin iz Ptuja. Prvi vikend bo 6. 7. in 8. 11. ter naslednji 14. in 15. 11. Takrat se bo treba potruditi in priti zopet v farno središče.

Skratka misijon poteka, na nas je, da se odzovemo in stopimo na pot odkrivanja duhovnega življenja. Nimamo prav nobenega izgovora več, da nas more osrečiti in zadovoljiti delo in gmotne dobrine. Recesija in kriza vrednot sta nam jasno pokazali, da je človek rojen za kaj več, kot za obup in otopelo čakanje smrti.

Novice

Dela na našem skupnem domu počasi a vztrajno napredujejo. Če Bog da, bomo pokrili do prave jeseni pokrili. Potem se bom lotili še ostalih del okoli drv in pospravljanje pridelkov.

Kljub temu upamo, da bo streha gotova pred godom sv. Luka, ki s snegom smuka.

Spored sv. maš in bogoslužja

27. 9. katehetska nedelja – komu je namenjena?
Žal se je tudi letos ponovilo, da je za večino staršev verouk in nedeljska sv. maša povsem postranska zadeva. Nihče ne more reč, da ni bilo obveščeno in poudarjeno, kako je pomembno pričeti verouk z božjim blagoslovom. Tudi sestanek je verjetno potreben. Rezultat te mlačnosti in neodgovornosti je tudi to, da ima 4. razred uro, ki je bila dogovorjena z ravnateljem angleščino. Kdaj bo kakšna ura prosta še ne vem, ker me ni nihče obvestil. Če se tu ne bo kaj spremenilo, bom prisiljen verouk prenesti na soboto dopoldan in boste lepo starši vsako soboto svoje otroke pripeljali k verouku in potem tudi odpeljali od njega. To bo veljalo tudi za tiste ki gredo v šolo v Kočevju. Druga zadeva je nedeljska sv. maša. Dragi starši, če ne mislite z otroki redno hoditi k sv. maši, je ves moj trud tako rekoč popolnoma zastonj. Verouk je samo podpora molitvam in bogoslužju.
Predlagam dodatni termin in sicer naslednjo nedeljo 11. 10. ob 10.00. Skupna sv. maša in nato sestanek ter dogovor, kako in kdaj bomo verouk imeli v bodoče. Odločili bodo tisti, ki bodo prisotni.

Oktober mesec rožnega venca: Upam, da večina že ve, da je ta Marijin mesec rezerviran za molitev rožnega venca. Zadnji papeži čedalje močneje poudarjajo, kako je ta malo daljša molitev globoka in evangeljska, saj se v vseh štirih delih sprehodimo po vsej odrešenjski zgodbi. Potem pa za »oddih in sprostitev« še rožni venec božjega usmiljenja po navodilih sv. Favstine Kovalske.

V oktobru skrbijo za krašenje farne cerkve Sodevci.