19. 7. – 16. nedelja med letom: Mdr 12, 13. 16 – 19 / Ps 86 / Rim 8, 26 – 27 / Mt 13, 24 – 43
26. 7. – 17. nedelja med letom: 1 Kr 3, 5. 7 – 12 / Ps 119 / Rim 8, 28 – 30 / Mt 13, 44 – 52
2. 8 . – 18. nedelja med letom: Iz 55, 1 – 3 / Ps 145 / Rim 8, 35. 37 – 39 / Mt 14, 13 – 21
19. 7. - 16. nedelja med letom
Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹
›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«
Še drugo priliko jim je podal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.« In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«
Vse to je Jezus povedal množicam v prilikah in ničesar jim ni govoril brez prilike, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi: Odprl bom svoja usta v prilikah, izrekel bom, kar je skrito od začetka sveta.
Tedaj je odpustil množice in šel v hišo. Njegovi učenci so pristopili k njemu in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.« Odgovoril je in rekel: »Sejalec dobrega semena je Sin človekov. Njiva je svet. Dobro seme so sinovi kraljestva, ljuljka pa sinovi hudiča. Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. Kakor torej pobirajo ljuljko in jo sežigajo v ognju, tako bo ob koncu sveta. Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko in tiste, ki ravnajo neposta vno neposta vno. Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa naj posluša.«
Danes so na vrsti tri prilike. Prva se od drugih razlikuje, ker ponazarja kvarno delovanje hudiča med verniki. Ki so se sicer odločili za Božje kraljestvo pa jih kljub temu hudoba stalno, ali vsaj občasno ovira in zavaja, da bi se obrnili za njim. Zaradi tega se verniki moramo vedno boriti z zlom. Lahko so to samo razni majhni pomisleki, če ima vse skupaj res neki smisel, ko onim itak vse gre lažje in na boljše. Ob večjih preizkušnjah je še težje. Tako nas hudič napada in načenja. Zato so nam potrebni redni zakramenti obhajila in redna spoved. Starejšim in šibkejšim je zelo dobrodošlo bolniško maziljenje, ki vrača in povečuje odpornost.
Drugi dve priliki ponazarjajo, kako božje kraljestvo počasi a vztrajno raste. Najprej je vse bolj majhno in ni videti neke razlike. Z leti postaja vse bolj odločno in dejavno, tako na znoret pa tudi na zven. Jezus nekje zatrjuje: »Kdor bo vztrajal do konca, bo zveličan«.
12. 7. – 15. nedelja med letom
»Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo. Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi. Nadalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst. Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa pomečejo proč. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.« »Ste doumeli vse to?« Rekli so mu: »Smo.« Tedaj jim je dejal: »Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega kraljestva, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.«
Biti katoliški kristjan je največji privilegij na tem svetu. Čeprav se ta trditev zdi marsikomu absurdna, je vendarle res. Kaj človeku pomaga, če si ves svet pridobi, a zapravi večno srečo v nebesih? Mi aktivni verniki od mladosti pač tega niti ne čutimo, kot kaj posebnega. Ko se starejši človek dokoplje do vere in se da krstiti, ali se spreobrne od grešnega življenja, tak začuti radikalno spremembo in postane za okolico običajno celo moteč. On prične 'pretiravati' na mnogih področjih in dela nam normalnim čudne reči. Nekdo kar naenkrat proda vse in kup neko njivo, ali posebno stvar za druge nepomembno. Za njega pa je tu življenjskega pomena.
Ja vera je največji zaklad, kar ga premore ta svet, ki je običajno prikrit nadutežem in samozadostnem. Naj se napihujejo, mi ostanimo ponižni in delovni. Kot je že bilo zapisano pri priliki o ljuljki, bog pusti živeti vse ljudi verne in ne verne, poštene in krivične, pobožne in grešne. Ob smrti nastopijo poslednje reči, ki so: smrt, sodba, pekel, ali vica, ali nebesa. Temu se ne more izogniti nihče ne glede, ali je veren, ali ne veren. To je razložil z veliko mrežo z ribami. Vsi smo v tej božji mreži, ko nas potegne ven, nas bodo angeli odbrali pravične za v nebesa, krivične pa zmetali v neugasljivi peklenski ogenj.
Enkrat sem ob tej temi zapisal, da bo takrat bolj moderno na Jezusovi desni strani. Ker so se bližale volitve, so me obtožili, da navijam za desne stranke. Seveda navijam za tisto stran, ki mi omogoča čim bolj aktivno živeti našo katoliško vero in opravljati svoj poklic duhovnika pa tudi kaj koristnega narediti v Jožefovi delavnici.
Kdo kaj ve o zakladu na Vrh gori in kapelici?
Ko je ravno ta tema o zakladi, ki ga je nekdo našel in prodal vse, da je kupil njivo z zakladom vred. Sprašujem v imenu g. Matkoviča glede kapelice na Vrh gori. Govorilo se je, da je nekdo ob košnji, ali nekem skupinskem delu opazil zlatnike v votlem drevesu. Naredil se je bolnega in vso skupino oddaljil od najdišča. Potem je dukate, ali po naše cekine varno spravil domov ter v zahvalo zgradil kapelico. Zdaj ne vem ali v Dečini, ali na Vrh gori, ali obe. Če kdo kaj ve o tem naj se posvetuje in mi sporoči. Lovci so ono na vrh goril lepo obnovili pa jih zanima zgodovina, ki je nam že skoraj vsa lepo ušla iz rok z našimi starejšimi krajani, ki so počasi umirali. Skušajmo skupaj še kaj rešiti in iz teh fragmentov izluščiti čim čistejšo resnico.
Ali je zamujanje maše res tako mala malenkost?
Kapucin br. Luka Modic je na radijskem misijonu spomladi omeni, da tisti, ki zamudi sv. mašo toliko, da se ne udeleži skupnega kesanja, ne sme k sv. obhajilu. To mi je osebno potrdil 25. 6. 2026 na Brezjah in še enkrat dejal, da ta zamudnik res ne sme prejeti obhajila.
Za kaj gre? Pričetek sv. maše je sestavljen iz pozdrava, ki se običajno prelije v povabilo h kesanju nad malimi grehi. Skupno kesanje zaključi duhovnik s skupno odvezo. S tem se duše očistijo malih grehov. To potem omogoča vredno prejeti sv. obhajilo. Bodimo precizni. Gre za dve posebni zadevi. Eno je osebno kesanje, ki ga molimo skupaj. Drugo pa je mašnikova odveza, ki se nanaša na navzoče.
Za velike in zlasti smrtne grehe je potrebna osebna spoved.
Že dolga leta lepo prosim, da bi prišli vsaj kakšno minuto prej k skupni molitvi. Tu bi se lepo umirili in dobili še blagoslov z najsvetejšim. Potem pa skesano in pomirjeno sledili sv. maši in vredno prejeli nujni sestavni del sv. maše to je sveto obhajilo. Osebna spoved je redna, če jo opravimo vsaj v velikonočnem času. Koristna pa je vsaj 2 do 3 na leto. Žal smo se nekako navadili, da kar prejemamo sv. obhajilo ne glede, kdaj pridemo k sv. maši, ali kdaj smo bili na zadnje pri spovedi. Žal?!
Spored bogoslužja in mašni nameni
| P 20. 7. | 20.00 | Pr v zahvalo za uspeh in srečo v šoli |
| T 21. 7. | 20.00 | Trg † Ivan Šmalcelj obl. |
| S 22. 7. | 20.00 | Zg † Katarina Romanič 60. obl. G. Podgora |
| Č 23. 7. | 20.00 | Trg za srečno vožnjo |
| P 24. 7. | 20.00 | Rd sv. Krištof za zdravje |
| S 25. 7. | 20.00 | S. Ana K vas † Maks Sedej in za zdravje dr. Anke S. |
| N 26. 7. | 10.00 12.00 |
Trg za farane in dobrotnike Rd žegnanje † Jurij, Anica in Jože Švegelj |
| P 27. 7. | 20.00 | Pr v dober namen za vnuka n. Zlata |
| T 28. 7. | 20.00 | Trg † rajni Patrovi |
| S 29. 7. | 20.00 | Zg †Marinka, Tone in Zlata Šegina n. Vida |
| Č 30. 7. | 20.00 | Rd † Jože Kobe 2. obl. Mihljev |
| P 31. 7. | 20.00 | SL † Frančiška Korošec n. m. cvetja n Činkelj |
| S 1. 8. | 20.00 | Jakovini † Jože in Ane Pavlakovič |
| N 2. 8. | 10.00 | Trg za farane in dobrotnike |
25. 7. ob 20.00 Sveta Ana Kovača vas: Letos bo žegnanje dan prej, ker je drugi dan magdalenska nedelja v Radencih. Kljub temu zelo lepo povabljeni, da se povzpnemo do svete Ane, ki je prva imela cerkvico na tem našem gričku.
26. 7. ob 12.00 Radenci: Letos še posebej lepo vabljeni k sv. maši in k ofru za novo streho. Delati bom pričeli v jeseni, ko se vreme malo ohladi in turizem umiri. Jaz še 'šparam' vendar je prav, da se izkažete tudi vsi ostali, ki jim je sv. Magdalena koristna podpornica. Hvala že v naprej.
16.7. Krištofova nedelja: Ta dan se pri maši priporočamo sv. Krištofi za varno vožnjo, po sv. maši blagoslovimo svoja prevozna sredstva in darujemo za MIVA za potrebe misijonov. Darujemo v zahvalo za srečno prevožene km.
Od 13. 7. do 20. 7. poteka pri nas tabor slepih in slabovidnih. Gre za enkratno izkušnjo na več področij. V prvi vrsti gre za posebno pozitivno energijo. Udeleženci so iz vse Slovenije. Čeprav se za silo vidijo, ali nič, so veliki prijatelji, ki si med seboj pomagajo in si pustijo pomagati. Predvsem je čutiti izjemno solidarnost in potrpežljivost.
Jaz sem se najbolj učil potrpežljivosti, ker se nekatere zadeve rešujejo bistveno počasneje, kot pri meni, ki bi rad vse naredil v kratkem času.
Hvala Bogu za tudi to izkušnjo
V juliju skrbijo za red v cerkvi in okolici Predgrad in Jelenja vas.











