Oznanila št. 15, leto LII

5. 7. – Ciril in Metod: Ezk 34, 11 – 16 / Ps 23 / 1 Tes 2, 2- 8 / Jn 10, 11 – 16
12. 7. – 15. nedelja med letom: Iz 55, 10 – 11 / Ps 65 / Rim 8, 18 – 23 / Mt 13, 1 – 23
19. 7. – 16. nedelja med letom: Mdr 12, 13. 16 – 19 / Ps 86 / Rim 8, 26 – 27 / Mt 13, 24 – 43

5. 7. - 14. nedelja med letom – sv. Ciril in Metod

Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Tisti pa, ki je najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.

Zaradi praznika nas Božja beseda malo prestavi, kar je ravno prav ob nedelji novih in jubilejnih maš. Jezus je edini dobri in najvišji Pastir. Vsi drugi od papeža navzdol do zadnjega starčka, ki se šteje za duhovnega pomočnika, ali celo obolelega upokojenca smo vsi pastirji v odnosu in po milosti Jezusa Dobrega Pastirja.

Veselimo se petih novih duhovnikov in se zahvaljujemo za jubilante ter hvaležno držimo pesti torej molimo tudi za vse ostale, ki se trudimo, da bi bili verniki oskrbljeni, zanemarjeni podkrepljeni in tisti, ki še niso slišali za Gospodov Evangelij obiskani.

Apostola sv. Ciril in Metod sta nam utrdila temelje naše krščanske vere in nam dala prevod Svetega pisma ter liturgičnih knjig. Žal so njihovo delo nasledniki s severa hitro opustili in skoraj izbrisali. Nekaj je ostalo na hrvaški obali in večina ter bogato nadgrajena v vzhodnih večina pravoslavnih cerkvah, ki še sedaj molijo Očenaš v tistem staroslovanskem jeziku in cirilici.

Njihovo delo je bilo predvsem versko in kulturno. Politike so seveda opozarjali na poštenje in spoštovanje vsakega naroda ter njihove kulture. Predvsem sta nam zgled edinosti v Cerkvi in poslušnost papežu. Prav danes 1. 7., ko to pišem, so v bratovščini Pia desetega posvetili štiri nove škofe za potrebe ločine, ki je nastala po drugem vatikanskem koncilu in zopet poslabšali možnosti za popolno edinost. Žal. Prosimo sveta brata Cirila in Metoda za našo ponižnost in predano delavnost. Potrudimo se, da bi vero globlje spoznali in začutili njeno lepoto ter tolažbo Božje bližine.

12. 7. – 15. nedelja med letom

Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel ob jezero. Pri njem so se zbrale velike množice, tako da je stopil v čoln in sedel, vsa množica pa je stala na obrežju. Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega. Kdor ima ušesa, naj posluša!«
Tedaj so pristopili učenci in mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« Odgovoril je in jim dejal: »Vam je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa to ni dano. Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo. V njih se izpolnjuje Izaijeva prerokba, ki pravi:
Poslušali boste, poslušali – a ne boste doumeli, gledali boste, gledali – a ne boste videli. Otopelo je namreč srce temu ljudstvu; z ušesi so težko slišali in zatisnili so si oči, da ne bi z očmi videli, da ne bi z ušesi slišali, da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili in da bi jih jaz ne ozdravil.
Blagor pa vašim očem, ker vidijo, in vašim ušesom, ker slišijo! Kajti resnično, povem vam: Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali.«
»Poslušajte torej pomen prilike o sejalcu. K vsakemu, ki posluša besedo kraljestva in je ne razume, pride hudič in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo srce. Ta človek je tisti, ki je vsejan ob poti. Na kamnita tla je vsejan tisti, ki posluša besedo in jo takoj z veseljem sprejme, nima pa v sebi korenine, ampak je nestanoviten. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, se takoj pohujša. Med trnje vsejan je tisti, ki posluša besedo, toda posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna. V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume. Ta zares obrodi in daje sad: eden stoternega, drugi šestdeseternega in spet drugi trideseternega.«

Odlomek je je daljši pa skoraj ni potrebno komentirati, kar je Jezus sam natančno pojasnil, kej je hotel z priliko o Sejalcu. Žal je sedaj na delu zelo nevarna praksa, ki ni zajeta v priliki. Nemški škofje ugotavljajo, da ne gre za klasičen ateizem, ampak za indiferentizem. To pomeni, da je zahodnemu človeku prav malo mar za Boga, vero in večno življenje. Imamo najvišji standard, zato se imamo dobro in udobno. Vsiljuje se vprašanje, kako bi Jezus primerjal to stanje. Morda bi rekel, da je velik del semena odnesel veter brezbrižnosti. Briga nas za Boga in njegovo kraljestvo. To je zelo žalostna in nevarna podoba vere na Nemskem. Ali je pri nas kaj bolje? Verjetno kje še slabše. Mi Sejalca enostavno več ne potrebujemo. Vero jemljemo bolj kot folkloro. Ob smrti sicer še prosimo za cerkveni pogreb. Zakaj niste poklicali duhovnika pred smrtjo, je priročen izgovor, ne bi ga radi strašili, ko je itak tako ubogi. Ti stavki so kruti. Zato je potrebna streznitev, da bi se zdrznili in dobro zrahljali zemljo na naši verski gredici in sprejeli seme Božje besede ter zopet obrodili bogat sad vere. Kljub vsej aroganci in nezanimanju Bog ne obupuje in vedno seje. Vedno tudi kliče novih delavcev na polje svojega kraljestva.

Ne ostajajmo malodušni in otopeli, ampak strnimo vrste. Molimo posamič pa tudi skupaj v družini in v cerkvi. Skušajmo priti par minut pred sv. mašo k skupni molitvi rožnega venca. Ne dovolimo si, da bi se uresničilo Jezusovo nekoliko provokativno vprašanje: »Ali bo Sin človekov našel vero, ko pride sodit svet?«

Na 76. rojstni dan

Na 76. rojstni dan mi je uspelo postaviti novo mizo in klopi ob naše Božično znamenje. V jeseni, ko se zemlja dovolj namoči bo treba plato spraviti v 'vaservago'. Zvečer se nas je le nekaj zbralo pri zahvalni sv. maši in po njej sem dobil mere še preostalih – polkrožnih oken, da bodo morda do konca meseca gotova. Takrat bo treba naročiti stekla. Ko pridejo se bo pričela montaža. Verjetno najprej 'za vajo' v naši zakristiji, potem v Predgradu in nato doma. Za predgrajska je agrarna skupnost obljubila nekaj prispevati. Verjetno bodo tudi naša nekaj stala. Za Predgrad jih je narejeno 13. Za Stari trg 8 + 4 x 3 je skupaj 20, ker bodo polkrožna sestavljene iz treh. To pomeni, da se je treba tudi za farno cerkev malo pobrigati in zbrati vsaj za material, če že župnik lahko vse naredi mimogrede zastonj. Na zadnji strani je nekaj nakazano, da bo po moji upokojitvi moral nekdo prihajati sem verjetno iz Črnomlja. Zato želim, da bi bile vse cerkve v čim boljši kondiciji glede streh in seveda 'zapire'.

Valovi poletja četrtič od 6 do 10. julija

Veselimo se tega že utečenega tabora, ko bo na dvorišču in okolici zopet malo završalo in zadišalo. Starostna meja je sicer nekoliko omejena. Pogledati pa lahko pridejo tako starejši, kot mlajši. Zlasti ob sklepu na petek popoldan radi pokažejo, kaj so se med taborom naučili.

13. 7 do 20. 7. tabor slepih in slabovidnih

Po taboru mladih se bodo naslednji tedne v naše župnišče in ostali prostore naselili slepi in slabovidni iz širše okolice v organizaciji Zveze slepih in slabovidnih. Tu bodo prevladovali predvsem starejši, ki rabijo spremljevalce in pripovedovalce, da človeku predstavijo tisto, kar se sicer lepo vidi, a se ne da otipati. Tudi za to bomo koga povabili na pomoč, ki bi znal slikovito predstaviti kakšno našo zanimivost.

Spored bogoslužja in mašni nameni

Letna dremavica
Na zadnje nedelje in praznike je bil obisk sv. maše zelo majhen. Res je bilo zelo vroče in Jurjevanje v Črnomlju, verjetno še kaj zraven, vendar, da ni enega samega otroka pri nedeljski sv. maši. Na Petrovo žegnanje in nato na njegov god pa samo redni obiskovalci, je le skrb vzbujajoče. Čeprav nisem eksplicitno zapisal, da bo žegnanje v Spodnjem Log. Ampak, le zakaj drugega bi bila sv. maša na nedeljo 28. 6 ob 12.00 še v Spodnjem Logu, kot zaradi žegnanja?!
Mislim, da smo vsi toliko sposobni, in tudi vemo kdaj goduje kateri večji svetnik, ki ima svojo cerkev in kje je tam običajno praznovanje.
Sprašujem se, kaj sem počel 36 let, da mi ni uspelo vere vsaj toliko približati in pojasniti, da bi vsaj tisto minimalno razumeli. To je otroka dati krstiti, mu omogočiti reden obisk sv. maše ter verouka, da bi se pari ob primernem času poročili in se lotili poštenega dela. Ravno tako, da bi se zanimali za farno ter podružnične cerkve, jih redno obiskovali ter po svojih močeh poskrbeli za redno vzdrževanje.
Duhovnikov nas je vse manj in se hitro staramo. Prej ali slej se bo moje služenje zožilo na najnujnejše. Glavno skrb bo moral nekdo prevzeti iz Črnomlja, ki bo takrat moral skrbeti za cca 40 cerkva in še kaj drugih objektov. Jasno, da bo materialne zadeve prepustil domačim vernikom. Lepo bi bilo, da bi se čim prej pričeli 'vaditi' v tej smeri.

V juliju skrbijo za red v cerkvi in okolici Predgrad in Jelenja vas.