Oznanila št. 4, 16. 2. 2014, leto XL

16. 2. – 6. navadna nedelja: Sir 15, 15 – 20 / Ps 119 / 1 Kor 2, 6 – 10 / Mt 5, 17 – 37
23. 2. – 7. navadna nedelja: 3Mz 19, 1-2. 17-18 / Ps 103 / 1 Kor 3, 16 – 23 / Mt 5, 38 – 48
2. 3. – 8. navadna nedelja: Iz 49, 14 – 15 / Ps 62 / 1 Kor 4, 1 – 5 / Mt 6, 24 – 34

16. 2. – 6. navadna nedelja

»Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu. Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.«
»Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu ›raká‹, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče ›norec‹, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.« (Mt 5, 17 – 26).

Smo sredi Jezusovega govora na gori, kjer je na pričetku javnega delovanja prestavil pogled na Judovstvo in svoje poslanstvo. Res ni prišel odpravljati, ali spreminjati postave. V postavi, ki je povzeta v desetih zapovedi so strnjena najbolj osnovna pravila našega žitje in bitja. Tega res ne gre kakorkoli spreminjati, kaj šele odpravljati. Kljub temu pa je izpolnjevanje po črki, brez duha, natančneje brez ljubezni kruto in skoraj neizvedljivo. Zato pravi in na vsakem koraku tudi potrdi, da je prišel postavo dopolniti. V svojih govorih se je tega resno držal. V krščanstvu moramo vsako zadevo presojati in potem tudi ravnati po načelu ljubezni do Boga in bližnjega. Povedal nam je tudi zelo enostavno pravilo za mirno ter uspešno življenje: »Kar hočeš, da drugi tebi stori, stori ti drugemu in kar nočeš, da drugi tebi stori, ne stori tega ti drugemu!« To je tako enostavno in priročno…

23. 2. – 7. navadna nedelja

»Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.«
»Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.« (Mt 5,38 -48).

Govor se nadaljuje, zato lahko nadaljujemo s prejšnje strani. Tokrat se ustavi pri matematični pravičnosti. Po postavi lahko povrnemo 'milo za drago', kolikor ti je nekdo oškodoval, toliko mu smeš, skoraj moraš povrniti. Na tem temeljijo tudi najbolj krute »krvne osvete«. Vendar se pri takih zadevah sproži spirala nasilja, ki lahko traja desetletja. Zadeva se ustavi s smrtno zadnjega. Jezus pa daje, nam kristjanom ukazuje naj odpuščamo in nasilnežu ne kljubujemo, ampak mu kaj še dodamo. Navidezno se zlo premaga z zlom, vendar se s tem sovraštvo nadaljuje in tli do priložnosti, ko zopet izbruhne še vso močjo. Zato nam Jezus nalaga drugačno ravnanje. Dopolnitev postave je v tem da smo prizanesljivi in spravljivi. Velikokrat pride do prvega greha – do prve krivice po nerodnosti, ali trenutni slabosti. Če takrat udarimo nazaj 'milo za drago', se spirala nasilja in novih krivic sproži. Če pa potrpimo in ponudimo odpuščanje ter pobotanje, bo vse prej ali slej urejeno. Maščevanje je za premnoge 'sladko', vendar ga prepustimo Bogu. »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega Sina, da bi se po njem rešili«. (prim Jn 3, 6).

Da ne bo pomote, ker bi lahko kdo zaključil, potem se vse lahko počne, ker mi itak morajo odpustiti. Kristjan se mora vedno na vsakem koraku in v vsakem oziru dosledno truditi, da vse naredi prav, da nikoli nikogar ne prizadene, ampak vsakomur po svojih najboljših močeh pomaga. Saj nam je na koncu položil na srce naj bomo popolni, kakor je popoln njegov Oče, ki je v nebesih. Gre za silno dragocena pravila življenja.

Naša domovina se nahaja v silni globalni krizi ravno zaradi zavestnega kršenja teh pravil. Mogočniki tega sveta – lastniki kapitala imajo v oblasti 'povprečne' politike in vse gre v čedalje večje razslojevanje in bedo velikanskih množic, ki so si do nedavnega pošteno služili kruh. Ledena in sedaj vodena ujma je sprožila val solidarnosti, da smo si stopili na pomoč. Ravno tako smo kristjani in ljudje dobre volje poklicani stopiti na pomoč naši pogrezajočise domovini, da se strnemo okrog res poštenih kandidatov in jim pomagamo na odgovorne mesta. To je res naša neodtujljiva pravica in neodložljiva dolžnost. Kakor moramo pomagati starki v osameli gorski koči, ali otrokom, da pridejo do šole, ravno tako moramo pomagati, da se bodo razmere na vrhu države uredile po res demokratičnih načelih. Ali ne gre za ubijanje, ko se oblast neodgovorno zadolžuje na račun naslednjih generacij, namesto, da bi izvedla nujne reforme in obrnila propadanje v ponovno rast?

Ko smo že pri tem, omenim misli, ki se ni že dolgo ponavljajo. Gre za zaključek Prešernovega sonetnega venca. Tam prav za prav potoži, da je pesnitev taka, ker so okoliščine hude in krute… Pa poglejmo:

Res nam še zdaleč ne gre tako, kot bi nam lahko, kot bi si želeli. Mene nagovarja misel v zadnjih dveh stihih: »Jim iz oči ti pošlji žarke mile In gnale bodo nov cvet bolj veselo.« Mi kristjani in ljudje dobre volje smo tisti, ki se moramo zavzeti, da bo zopet vse prav. Biti prijazen, do domovine in storiti vse, da bi se zopet k nam povrnilo upanje. Tudi jaz upam, da ne bo kdo zopet tega narobe razumel, da mi gre za oblast. Iz srca si vse življenje želim, da bi bila oblast poštena in predvsem, da bi ji uspelo ustvariti normalne pogoje za vse poštene in delovne ljudi ter poskrbeti za tiste, ki so se znajdli v kakršnikoli stiski.

To pišem ravno na Valentinovo, ko je vse obarvano z dobrohotno zaljubljenostjo. Tudi mi se zaljubimo v svojo domovino in ji zaželimo,da bi čim prej zasijalo sonce nove slovenske pomladi.

Spored sv. maš in bogoslužja

Karitas vabi, da pomagamo prizadetim od žleda in sedanjih poplav. Mi smo imeli nabirko 15. 16 in 17. 2. pri vseh sv. mašah. Če pa sedaj ne zmorete, lahko svoj prispevek oddate župniku, ali pa nakažete na tr. račun: SI56 0214 0001 5556 761 s pripisom Ledena ujma Slovenska karitas, Kristanova 1, 1000 Ljubljana.

V februarju poskrbijo za urejenost farne cerkve in kapele Sodevci v Marcu pa Radenci.