Oznanila št. 18, leto XLIX

20. 8. – 20. navadna nedelja: Iz 56,1. 6 – 7 / Ps 67 / Rim 11, 13 – 15; 29 – 32 / Mt 15, 21 – 28
27. 8 – 21. navadna nedelja: Iz 22, 19 – 23 / Ps 138 / Rim 11, 33 – 36 / Mt 16, 13 – 20
3. 9. – 22. navadna nedelja: Jer 20, 7 – 9 / Ps 63 / Rim 12, 1 – 2 / Mt 16, 21 – 27

20. 8. – 20. navadna nedelja

Jezus je odšel od tam in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni.« Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.« Odgovoril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovoril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro.

Jezus je prispel v najbolj poganski del Galileje: To je izkoristila zaskrbljena mama glede obsedene hčere. Jezus se je na videz delal pravovernega Juda in odlašal, da bi se ukvarjal z pogansko žensko. Toda ona je vztrajala, da je le pričel pogovor z visoko letečimi frazami. Toda materina skrb je je našla pravo besedo, da je 'omeščala' na videz trdo farizejsko srce. Končno se je Jezus spet spustil na preprosta tla in vzkliknil: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!«

Kaže, da je bila trdota zaigrana zaradi učencev. Pred Bogom smo vsi ljudje enaki in vse nas ima rad ter nam želi pomagati. Takrat Judje, seda kristjani smo samo veliko bolj privilegirani, da nam ni treba dolgo moledovati, kot poganom. Mi smo božji otroci in nebeški dediči, vsi drugi pa so v to poklicani. Na nas je, kdaj bodo to tudi pogani dojeli in se dali krstiti. Mimo grede omenim, da je nepopisna škoda, kar delajo sedanji mnogi starši, da se ne poročijo, še večja škoda in izguba je, ker mnogi ne poskrbijo za krst svojih otrok in spet drugi ne poskrbijo za verouk, da ostanejo otroci ne poučeni.

Ob dogodku je prav, da se vsi zamislimo, kako velike priviligeije imamo mi krščeni in še posebej aktivni kristjani. Jezus nam prihaja po Cerkvi naproti s svoji usmiljenjem. Ob sedanji ogromni katastrofi se je zganilo veliko sočutnih ljudi ne glede na vero in strankarsko pripadnost, kar je v resnici samoumevno. Ampak kristjani smo vedno poklicani k solidarnemu delovanju. Temu rečemo Karitas, ali diakonija. Največje usluga nevernemu je, če ga uspemo navdušiti za našo katoliško vero. Ob krstu postane dedič nebeškega kraljestva. Ta ne rabi več čakati na drobtinice, ki padajo z naše bogato obložene krščanske mize. Molimo torej za poglobitev in širjenje naše vere.

27. 8. – 21. navadna nedelja

Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov.« Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija, Sin živega Boga.« Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹« Tedaj je učencem naročil, naj nikomur ne povejo, da je on Mesija.

Ja, kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov? Jezus je pohvalil Petra, da je sicer zadel v polno, ampak z Očetovo pomočjo. Tu mimogrede opozorim, da je trdna vera milostni Očetov dar. Iz tega sledi, da si moramo za vero prizadevati in tudi prositi, zlasti pa zahvaljevati. Če zopet malo poškilimo na prejšnjo nedeljo, kako se je poganska žena srčno borila za Jezusovo 'drobtinico', da je osvobodil obsedeno hčer. Mi običajno živimo brez skrbno, kakor ostali materialisti. Še dobro, da vsaj poskrbimo za krščanski pogreb svojih pokojnih. Dokler so še živi, čeprav na smrt bolni, 'se jih ne upamo vznemirjati,' da bi pravočasno poslali duhovnika, kar bi v bistvu bolniku največ pomagalo in poenostavilo po smrtne procese.

Če se imamo za prave vernike in se strinjamo z Petrovem odgovorom, da je Jezus Mesija, sin živega Boga, sprejmimo tudi ostali del. Peter – Cerkev ima ključe nebeškega kraljestva, ki lahko odklene nebesa, ali zaklene. To ni moja, ali naša duhovniška pogruntacija, da bi strašili uboge grešnike, ampak neznanski privilegij. Cerkev – cerkveno učiteljstvo in infrastruktura, je pri nas tako razvita, da lahko odgovori na večino raznih vprašanj, ki mučijo precej zablodelo človeštvo. Predvsem ima zakramente za vsako življenjsko obdobje tudi za umirajoče le poslužiti se jih je treba. Sodobna 'napredna' družba Cerkev prezira, zato si izmišlja razne bližnjice za 'lajšanje' stisk. Že dolgo je področje načrtovanje družine in splav za ne zaželene otroke. To nas je pripeljalo do tega, da v napredni in moderni Evropi povsod primanjkuje mlajših dela sposobnih ljudi. Sedaj bi se radi znebili po hitrem postopku še starejših. Evtanazija pomeni dobesedno blaga smrt brez trpljenja. V resnici je to tako grozno, da te kar strese. Na misel mi prihaja pričevanje Glorije Otic, kaj je doživljala, ko je bila klinično mrtva po udaru strele. Kako je videla svoje zavoženo življenje in kardinalne napaka. Izprosila si je vrnitev z nalogo, da pričuje za Božje usmiljenje.

Torej se le vprašajmo, kaj jaz pravim, kdo je Sin človekov? Ali so moja dejanja usklajena z naukom Jezusa Kristusa, ali res upoštevam navodila Cerkve in sem res vedno ravnal v skladu učenja in izkoristil vse, kar je bilo v moji moči, da bi še kdo spoznal našo vero in jo dejavno zaživel? Marija vnebovzeta nam prihaja na proti tudi, kot Marijatrošt, ali kot Pieta in še v tolikih preoblekah ali poimenovanjih.

Ampak sedaj je na potezi solidarnost, darujmo za oškodovance, naredimo, kaj koristnega in predvsem molimo pa bo tudi za nas kaj ostalo.

Še nekaj o evtanaziji

Katoliška cerkev strogo nasprotuje aktivnim oblikam evtanazije in samomoru s pomočjo. Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu drugega vatikanskega koncila tako imenuje »vse, kar nasprotuje življenju, kakor raznovrstni uboji, rodomori, splavi, evtanazija in tudi radovoljni samomor … sramota …, ki okužuje človeško kulturo (in) omadežuje bolj tiste, ki se tako vedejo, kot tiste, ki trpe krivico«.

Vrednost in svetost človeškega življenja Cerkev razume do te mere, da nobena namerna izbira, ki bi povzročila smrt nedolžnega človeka, ne more biti pravilna. Tudi v Katekizmu katoliške Cerkve

Kako je z našo solidarnostjo?

Naši gasilci so se takoj odzvali in dostikrat odrinili zgodaj zjutraj v dokaj oddaljeno Koroško. Še hodijo ne za promocijo, ampak v pomoč. Njihove pripovedi šele prav prikažejo nastalo stanje. Tudi posnetki in pričevanja ljudi so pretresljivi. Škoda je res velika in stiska šele prihaja. Naš škof je v imenu škofovske konference obiskal nekaj krajev in se prepričal o grozi pa tudi o optimizmu oškodovancev, ki jim ga daje hitri odziv nas in Evrope. Hvala Bogu. Ker vsi ne moremo in tudi na rabimo iti tja z zasukanimi rokavi, smo povabljeni, da darujemo denar in material, kakor tudi molitve, da bi zmogli in se ne bi več ponavljalo.

Kmetje so ob poplavljeno in odneseno krmo pa predlagam vsem, ki imate stroje, da le vse pokosite in nastrgate za kakšen šleper sena. To je najboljša naložba in zavarovanje, da tudi Vi ne boste ostali brez pomoči ob kaki nezgodi, Bog ne daj. Hvala vsem in vsakomur!

Spored sv. maš in bogoslužja

Kako bo z veroukom?
Pred nami je leto birme in kanonične vizitacije. To pomeni, da pride birmati škof msgr. dr. Andrej Saje. Torej se je treba dobro pripraviti. Dolgo časa je bil verouk ob četrtkih takoj po pouku. Da so otroci lahko šli domov na redni prevoz. Že ob prihodu sem se zmenil z ravnateljem, da ta dan otroci niso imeli dodatnih dejavnosti vsaj tisto uro, ko je bil verouk. Verjetno se bi dalo do tega dogovora priti tudi sedaj le starši se morate poenotiti in morda kakšno dodatno dejavnost opustiti. Tu sem že 33 let pa je od vseh teh pomembnih dodatkih samo Darja Kapš res dosegla mednarodni uspeh. Ampak ona je bila tudi pri verouku redna in pridna in uspešna. Torej se skušajmo dogovoriti za četrtek. Če to ne bo uspelo bo verouk ob sobotah dopoldne, če tudi samo za peščico.
Vera je največja vrednota za vse življenje in predvsem za srečno večnost. To imejmo pred seboj in ne sitnega župnika. Meni sicer ob petkih povsem ustreza, vendar ne koristi skoraj nič, ker otroci niso sposobni nič sprejemati. Nekdo je omenil, da je verouk 2 uri po pouku, ko se otroci malo odpočijejo veliko lažje dojemajo. Pri nas je to nerodno, ko imamo po zimi zgodaj sv. maše in sto drugih obveznosti. TOREJ SKUŠAJMO PREKLOPITI ZOPET NA ČETRTEK.

Hvala vsem, ki ste že kaj darovali za blaženje posledic ujme.
Večina poročajo, da so ljudje tokrat širokosrčni. Kot sem dejal bomo mi zbirali ves avgust. Do sedaj se je zbralo 6. in 15. 8. 2015 €. Res Hvala in delajmo na prej.

V septembru skrbi za farno cerkev in župnišče Deskova vas.